Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (2.901-2.925)


  1.      razmaščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razmaščevati: razmaščevanje volne; sredstvo za razmaščevanje ♪
  2.      razmaščeváti  -újem nedov. (á ȗ) odstranjevati mast, maščobo iz česa: razmaščevati kosti za izdelavo kleja ♪
  3.      razmàz  -áza m (ȁ á) plast snovi, razmazane po čem: gost razmaz // med. tanka plast krvnih celic, celic v gnoju, izcedku, razmazana na objektnem stekelcu za mikroskopiranje: obarvati razmaz / krvni razmaz ♪
  4.      razmázati  -mážem dov., razmázala in razmazála (á ȃ) narediti, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazati marmelado, maslo; razmazati nadev po testu / brisalci so razmazali blato po avtomobilski šipi // narediti, povzročiti, da se kaj razširi, razleze po površini: dež je razmazal barve na sliki; črnilo se je razmazalo / solze so ji razmazale ličilo razmázan -a -o: dobro razmazano lepilo ♪
  5.      razmazljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razmazati: razmazljiva snov ♪
  6.      razmazováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazovati lepilo po papirju ♪
  7.      razmečíti  -ím in razméčiti -im dov., razméči tudi razmêči; razméčil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) star. razmehčati: dež je razmečil cesto / te besede so mu razmečile srce ♪
  8.      razmeglíti  -ím [mǝg] dov., razmeglì in razmègli; razmèglil (ȋ í) knjiž. razpršiti: razpršilec razmegli vodo razmeglíti se postati jasen, viden: gore so se razmeglile ● knjiž. njena podoba se mu je razmeglila razblinila ♪
  9.      razmehčánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razmehčanega: razmehčanost tal / ekspr. ob poslušanju glasbe se ga je polastila razmehčanost ♪
  10.      razmehčáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da postane kaj (zelo) mehko: dež je razmehčal tla / razmehčati vosek / razmehčati usnje razmehčáti se ekspr. postati zelo ganjen: ob poslušanju glasbe se je čisto razmehčal razmehčán -a -o: razmehčan sneg; razmehčana tla ♪
  11.      razmehkúžiti  -im dov. (ú ȗ) pomehkužiti: razmehkužiti otroka; čisto se je razmehkužil razmehkúžen -a -o: razmehkužen človek ♪
  12.      razméjek  -jka m (ẹ̑) knjiž. meja, mejna črta: razmejki med vasmi ♪
  13.      razmejênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razmejenega: razmejenost zemljišč / razmejenost duševnih pojavov ♪
  14.      razmejevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razmejevati: razmejevanje zemljišč / razmejevanje duševnih pojavov; razmejevanje med umskim in fizičnim delom ♪
  15.      razmejeváti  -újem nedov. (á ȗ) določati, označevati mejo med čim: razmejevati zemljišča / razmejevati duševne pojave med seboj / razmejevati dobro od slabega ločevati ♪
  16.      razmejíšče  -a s (í) knjiž. prelom: lik slovenskega pisatelja na razmejišču dveh dob ♪
  17.      razmejítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razmejiti: razmejitev zemljišč / upravna razmejitev; razmejitev med državama / razmejitev književnih zvrsti ♪
  18.      razmejíti  -ím dov., razméjil (ȋ í) določiti, označiti mejo med čim: razmejiti zemljišča / razmejiti države / razmejiti realizem in naturalizem / razmejiti dobro od slabega ločiti ♪
  19.      razmejítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razmejitev: razmejitvena črta / razmejitvena komisija ♪
  20.      razmejljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da razmejiti: ti pojavi so težko razmejljivi ♪
  21.      razméjnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. meja, mejna črta: razmejnica med dvema področjema / razmejnica med likovno umetnostjo in književnostjo ♪
  22.      razmendráti  -ám [mǝn] dov. (á ȃ) ekspr. pomendrati: razmendrati žito / razmendrati gredo ♪
  23.      ràzmeníh  tudi ràzmenìh -íha [tudi mǝn] m (ȁ-í; ȁ-ȉ ȁ-í) knjiž. kdor ni več menih ♪
  24.      razménjati  tudi razmenjáti -am, in razménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) knjiž. menjati, zmenjati: razmenjati bankovec ♪
  25.      razmenjáva  -e ž (ȃ) knjiž. menjava: svobodna razmenjava materialnih in duhovnih dobrin ♪

   2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA