Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (2.892-2.916)



  1.      razmàk  -áka m ( á) razmik: povečati, zmanjšati razmak; razmak med kolesi, stebri / korakali so v majhnih razmakih / časovni razmak časovna oddaljenostžel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama
  2.      razmákati  -am nedov. () delati kaj zelo mokro, mehko, navadno z vodo: nalivi razmakajo zemljo
  3.      razmaknítev  -tve ž () glagolnik od razmakniti: razmaknitev miz, stolov / razmaknitev nog, prstov
  4.      razmakníti  in razmákniti -em dov. ( á) spraviti kaj v večjo medsebojno oddaljenost: razmakniti klopi, stole; ležišči razmaknemo za vmesni prehod; razmakniti zavese; nekoliko razmakniti; razmakniti se za nekaj korakov / razmakniti noge, prste / cesti se tam razmakneta // narediti, da kaj ni več skupaj, strnjeno: razmaknil je veje, da je mogel naprej; množica se je razmaknila pred njim / knjiž. tam se gozd razmakne se razredčiknjiž. razmakniti meje kake države povečati, razširiti razmáknjen -a -o: malo razmaknjene zavese; klopi so preveč razmaknjene ♦ tisk. razmaknjeni tisk tisk z večjimi razmiki med vrstami
  5.      razmáknjenost  -i ž (á) stanje razmaknjenega: razmaknjenost predmetov / razmaknjenost prstov
  6.      razmálhati se  -am se [h] dov. () ekspr. razvleči se, raztegniti se: suknjič se je ves razmalhal razmálhan -a -o: razmalhan žep
  7.      razmastíti  -ím dov., razmástil ( í) odstraniti mast, maščobo iz česa: razmastiti kosti / milo razmasti kožo; razmastiti lasišče / dobro razmastiti žico pred barvanjem razmaščèn -êna -o: očiščena in razmaščena volna
  8.      razmaščeválen  -lna -o prid. () s katerim se odstranjuje mast, maščoba iz česa: razmaščevalno sredstvo
  9.      razmaščeválnica  -e ž () obrat za razmaščevanje: gradnja razmaščevalnice v tovarni kleja
  10.      razmaščevánje  -a s () glagolnik od razmaščevati: razmaščevanje volne; sredstvo za razmaščevanje
  11.      razmaščeváti  -újem nedov.) odstranjevati mast, maščobo iz česa: razmaščevati kosti za izdelavo kleja
  12.      razmàz  -áza m ( á) plast snovi, razmazane po čem: gost razmaz // med. tanka plast krvnih celic, celic v gnoju, izcedku, razmazana na objektnem stekelcu za mikroskopiranje: obarvati razmaz / krvni razmaz
  13.      razmázati  -mážem dov., razmázala in razmazála (á ) narediti, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazati marmelado, maslo; razmazati nadev po testu / brisalci so razmazali blato po avtomobilski šipi // narediti, povzročiti, da se kaj razširi, razleze po površini: dež je razmazal barve na sliki; črnilo se je razmazalo / solze so ji razmazale ličilo razmázan -a -o: dobro razmazano lepilo
  14.      razmazljív  -a -o prid. ( í) ki se da razmazati: razmazljiva snov
  15.      razmazováti  -újem nedov.) delati, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazovati lepilo po papirju
  16.      razmečíti  -ím in razméčiti -im dov., razméči tudi razmêči; razméčil ( í; ẹ̄ ẹ̑) star. razmehčati: dež je razmečil cesto / te besede so mu razmečile srce
  17.      razmeglíti  -ím [mǝg] dov., razmeglì in razmègli; razmèglil ( í) knjiž. razpršiti: razpršilec razmegli vodo razmeglíti se postati jasen, viden: gore so se razmeglile ● knjiž. njena podoba se mu je razmeglila razblinila
  18.      razmehčánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razmehčanega: razmehčanost tal / ekspr. ob poslušanju glasbe se ga je polastila razmehčanost
  19.      razmehčáti  -ám dov.) narediti, povzročiti, da postane kaj (zelo) mehko: dež je razmehčal tla / razmehčati vosek / razmehčati usnje razmehčáti se ekspr. postati zelo ganjen: ob poslušanju glasbe se je čisto razmehčal razmehčán -a -o: razmehčan sneg; razmehčana tla
  20.      razmehkúžiti  -im dov.) pomehkužiti: razmehkužiti otroka; čisto se je razmehkužil razmehkúžen -a -o: razmehkužen človek
  21.      razméjek  -jka m (ẹ̑) knjiž. meja, mejna črta: razmejki med vasmi
  22.      razmejênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razmejenega: razmejenost zemljišč / razmejenost duševnih pojavov
  23.      razmejevánje  -a s () glagolnik od razmejevati: razmejevanje zemljišč / razmejevanje duševnih pojavov; razmejevanje med umskim in fizičnim delom
  24.      razmejeváti  -újem nedov.) določati, označevati mejo med čim: razmejevati zemljišča / razmejevati duševne pojave med seboj / razmejevati dobro od slabega ločevati
  25.      razmejíšče  -a s (í) knjiž. prelom: lik slovenskega pisatelja na razmejišču dveh dob

   2.767 2.792 2.817 2.842 2.867 2.892 2.917 2.942 2.967 2.992  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA