Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (2.467-2.491)


  1.      peljáti  péljem tudi -ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih peljali čez reko / avtobus nas je peljal z letališča / ladja lahko pelje veliko tovora 2. delati, povzročati, da se prevozno sredstvo premika: peljati voz; peljati skozi križišče, v koloni, za drugimi; peljati naprej / peljati avtomobil k mehaniku 3. premikati se v določeno smer: avtobus je peljal z železniške postaje proti središču mesta / letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko leti 4. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre: peljati koga na izlet, ples, sprehod, v gledališče; vodič jih je peljal po mestu; peljati goste noter / peljati koga pod roko / peljati konja za uzdo // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: peljati koga na morišče, v zapor / peljati živino napajat 5. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta pelje mimo vasi; železnica pelje do mesta / lestev pelje na podstrešje; vrata, ki peljejo v klet / čez reko pelje nov most je // omogočati, da kdo a) kam pride: kolovozna pot (nas) pelje do planinske koče / kot vljudnostna fraza kam vas pelje pot b) kaj spozna, se s čim seznani: avtor pelje bralca skozi procese gospodarskih gibanj / sledovi znanstvenega raziskovanja nas peljejo daleč nazaj ● pog. vprašal je, kdaj pelje njegov avtobus kdaj ima odhod; star. povej, kam te srce pelje kam želiš iti; koga, česa si želiš; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne pelje izraža odklonilen odnos; publ. uporaba umetnih gnojil pelje v uničevanje zalog pitne vode ima za posledico; zastar. peljati vojsko vojskovati se; zastar. peljati mirno življenje mirno živeti; star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo peljáti se premikati se s prevoznim sredstvom: peljati se do končne postaje; peljati se na izlet, v mesto; peljati se na vozu; peljati se po glavni cesti; peljati se z vlakom; peljati se mimo; peljati se v diru, z veliko hitrostjo; pog. peljiva do prve bencinske črpalke ∙ ekspr. orel se je peljal proti goram letel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili pelján -a -o: peljan tovor ♪
  2.      pêlod  -óda m (é ọ́) bot. več pelodnih zrn, pelodna zrna: čebela nabira pelod; pelod v zrelih prašnikih ♪
  3.      pelóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pelod: pelodna celica / pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; pelodna vrečica del prašnika, v katerem nastaja pelod; pelodno zrno tros pri semenovkah, v katerem nastaneta moški spolni celici ♪
  4.      pelóta  -e ž (ọ̑) šport. športna igra, pri kateri se udarja žoga proti steni, od katere se odbija v polje: igrišče za peloto ♪
  5.      Péltonov  -a -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi Peltonova turbina in peltonova turbina vodna turbina za velike padce in majhne količine vode ♪
  6.      pémikan  -a m (ẹ̑) pri severnoameriških Indijancih na soncu posušeno bivolje meso: jesti pemikan ♪
  7.      pémski  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. češki: pemska dežela ♪
  8.      pénge  in péngö -a [-ge] m (ẹ̑) do 1946 madžarska denarna enota: sto pengov ♪
  9.      peréti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. prhneti, trohneti: les peri perèl in perél -éla -o: sedel je na perelo klop ♪
  10.      persekúcija  -e ž (ú) knjiž. preganjanje, zasledovanje: persekucija napredno misleče inteligence v predvojni Jugoslaviji / obdobje številnih političnih persekucij ♪
  11.      pesnítev  -tve ž (ȋ) daljše literarno delo v verzih, navadno pripovedno: napisati, prevesti pesnitev; peta pesem pesnitve je najbolj pretresljiva; pesmi in pesnitve / filozofska, idilična, romantična pesnitev / pesnitev Faust ∙ publ. dramska pesnitev dramsko delo v verzih, navadno lirsko, čustveno ♦ muz. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester ♪
  12.      pêten  -tna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na peto: petne kosti / petni del čevlja ♪
  13.      petrologíja  -e ž (ȋ) veda o nastanku, razvoju in sestavi kamnin: petrologija in mineralogija ♪
  14.      pijáča  -e ž (á) 1. živilo, pripravljeno za pitje: delati, pripravljati pijače; piti, uživati osvežilne, zdravilne pijače; vino, voda in druge pijače; kisla, lahka, močna, opojna, sladka pijača; postreči z mrzlimi in toplimi pijačami; njegova najljubša pijača je mleko; umetne pijače; pijača iz svežega sadja; jedi in pijače; mešalec pijač barman / alkoholna, brezalkoholna pijača ♦ gastr. žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju // ed. kar se pije: pijača ga je poživila; skrbeti za jed in pijačo // ed., ekspr. alkoholna pijača: naročiti komu pijačo; plačal je pijačo za celo omizje; ves denar zapravi za pijačo; pog. dal je za pijačo 2. ed. pitje, navadno alkoholnih pijač: pijača ga bo uničila; navaditi se pijače; nezmernost v pijači / vdajati se pijači; utehe je iskal v pijači ● šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; nižje pog. nazaj se držati pri pijači piti manj, kot si kdo želi ♪
  15.      pilotírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) grad. graditi na pilotih: pilotirati blok, stavbo // vgrajevati, zabijati pilote: delavci pilotirajo ♪
  16.      piruéta  -e ž (ẹ̑) šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem se drsalec vrti na eni ali obeh nogah: drsalec je končal svoj tekmovalni program z zelo hitro pirueto / nizka na skrčeni, visoka pirueta na iztegnjeni nogi ♦ kor. plesni gib, pri katerem se plesalec vrti na eni nogi // knjiž. obrat sploh: naredila je pirueto na peti in odšla iz sobe; pren. z raznimi političnimi piruetami se je povzpel na visok položaj ♪
  17.      píškav  -a -o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga ● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno ♪
  18.      pjè  medm. (ȅ) nar. vzhodno izraža opozorilo, podkrepitev trditve: pje, nekaj bo iz tega ♪
  19.      pk  [pǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekan pokljaj: pk, je reklo in obleka je počila; pk pk pk, se je slišalo, ko je prižigal in vlekel iz pipe ♪
  20.      plàc  pláca m (ȁ á) nižje pog. 1. prostor, kraj: poznal je plac, kjer raste veliko gob / daj mi malo placa 2. trg, zlasti živilski: kupiti na placu ♪
  21.      placébo  -a m (ẹ̑) farm. zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot kako pravo zdravilo, navidezno zdravilo: uporabljati pri poskusu pravo zdravilo in placebo; psihološki učinki placeba ♪
  22.      placénta  -e ž (ẹ̑) anat. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica: razvoj placente; neskl. pril.: kozm. placenta krema krema, ki vsebuje hormone placente ♪
  23.      placénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na placento: placentni hormoni / placentne kreme ♪
  24.      plácet  -a m (ȃ) knjiž. dovoljenje, dopustitev: dati, dobiti placet ◊ jur. akt, s katerim se daje dovoljenje, dopustitev ♪
  25.      pláč  -a m (ȃ) knjiž. jok: njen pretresljivi plač; ganil ga je plač otrok / ekspr. plač burje ♪

   2.342 2.367 2.392 2.417 2.442 2.467 2.492 2.517 2.542 2.567  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA