Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
42 (242-266)
- cool -a [kúl] m (ȗ) muz. stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega je značilna umirjenost melodije in harmonska bogatost: intonacijska hladnost coola; neskl. pril.: cool jazz ♪
- cukrenína -e ž (í) star. sladkarija: ves zamaknjen je gledal pisano cukrenino ♪
- cvetličárstvo -a s (ȃ) poklicno gojenje cvetlic ali trgovanje z njimi: ukvarjati se s cvetličarstvom ♪
- cvetlíčast -a -o prid. (í) ki ima v vzorcu cvete, rože; rožast: cvetličasta bombaževina / knjiž., iron. cvetličasto pisanje preobloženo s stilnimi posebnostmi ♪
- cvetlíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah ♪
- cvetlíčenje -a s (ȋ) knjiž., iron. pretirano uporabljanje stilnih posebnosti: pisatelj si dovoljuje malo preveč cvetličenja ♪
- cvetlíčica -e ž (í) manjšalnica od cvetlica: bela, nežna cvetličica ♪
- cvetlíčje -a s (ȋ) star. rože, cvetlice: vrtovi so polni raznovrstnega cvetličja ♪
- cvetlíčnik -a m (ȋ) redko cvetlični lonec: cvetličniki na oknih ♪
- cvetličnják -a m (á) pokrit prostor za gojenje cvetlic: stene cvetličnjaka; temperiran zrak v cvetličnjaku // redko cvetlični vrt: pred hišo si je uredil lep cvetličnjak ♪
- cvétnat -a -o prid. (ẹ̑) poln cvetlic, cvetov: cvetnat grm; cvetnati travniki ♪
- cvétnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki razvije cvete in semena: praprotnice in cvetnice ♪
- cvíč -a m (ȋ) 1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali 2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič ♪
- čápka -e ž (ȃ) zlasti v ruskem okolju kapa, kučma: vojaki so mahali s čapkami ♪
- částnik -a m (ȃ) član poveljniškega vojaškega osebja; oficir: artilerijski, generalštabni častnik; aktivni častnik / višji gasilski častnik; častnik (ljudske) milice ♦ navt. častnik trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. častnik čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina ♪
- čekljáti -ám nedov. (á ȃ) čeketati: kraljiček čeklja ♪
- čér -í ž (ẹ̑) nav. mn. večja, ostra skala: težko se je bilo izogibati nevarnim čerem in pečinam; ladja nasede na čeri; ostanki snega med čermi; koralne, morske čeri; izprane, ostre čeri; samotna čer na pobočju; pren. s prijaznimi besedami se je v pogovoru izogibal nevarnim čerem ♪
- četrtlétnik -a m (ẹ̑) revija, ki izhaja na četrt leta ♪
- čezpŕsen -sna -o prid. (ȓ) ki sega ali se daje čez prsi: čezprsni jermen; čezprsni predpasnik ♪
- čírav -a -o prid. (í) med. poln čirov: čirave noge / izrezati čiravi del želodca del, na katerern je čir ♪
- človéčina -e ž (ẹ̑) 1. nar. belokranjsko velik, neroden človek: tršata človečina 2. redko človeško meso: barva trohneče človečine ♪
- čópka in čôpka -e ž (ọ̄; ō) 1. čopek: počesati lase v čopko; jarčka z lepo čopko 2. čopasta kokoš: grahasta čopka ♪
- čríkanje -a s (ȋ) glagolnik od črikati: poslušati črikanje murnov in kobilic; črikanje čričkov v goricah ♪
- čríkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom čri: črički, murni črikajo ♪
- čŕka -e ž (ŕ) 1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk ♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami 2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona ● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne
smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu ♪
117 142 167 192 217 242 267 292 317 342