Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (226-250)


  1.      cedílnik  -a [tudi u̯n] m (ȋ) redko cedilo: mošt teče iz soda skozi cedilnik ♪
  2.      cedílo  -a s (í) luknjičasta priprava za precejanje tekočin: precediti skozi cedilo; cedilo za čaj, za juho ∙ ostati na cedilu brez pomoči, sam; pustiti koga na cedilu brez pomoči, podpore ♪
  3.      cedírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. prenesti terjatev na drugo osebo, odstopiti (terjatev) ♪
  4.      cedíti  -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn (ȋ í) 1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna 2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka ● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; redko naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče cedíti se zelo počasi in v majhnih količinah teči: dojenčku se cedijo sline po bradi; gnoj se cedi iz rane; kri se mu cedi po licu / ekspr. dež se cedi iz oblakov; brezoseb. od streh se je cedilo ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sline se mu cedijo po klobasi zelo si je želi; ekspr. vino se je kar cedilo od miz bilo ga je v izobilju; ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen cedèč -éča -e: cedeča se smola ♪
  5.      cedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da cediti: cedljive snovi ♪
  6.      cedník  -a m (í) redko cedilo: stresti na cednik ♪
  7.      cédra  -e ž (ẹ̑) vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom: šelestenje ceder ♦ bot. himalajska, libanonska cedra ♪
  8.      cédrov  -a -o (ẹ̄) pridevnik od cedra: cedrov les; cedrovo olje ♪
  9.      céha 2 -e ž (ẹ̑) žarg. rudnik, rudniški obrat: Tujina in vojna sta ga pehnili domov, naj blazen berači, umira doma .. prej kôpal je v Spittlu na cehi V a (M. Klopčič) ♪
  10.      céna  -e ž (ẹ́) 1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč dinarjev; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratovska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno ♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike 2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena ● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi izgubil življenje; lastna hvala — cena mala ♪
  11.      cepidláčenje  -a s (á) star. dlakocepstvo: zoprno cepidlačenje ♪
  12.      cévarka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
  13.      cigarétnica  -e ž (ẹ̑) doza za cigarete: vzeti iz žepa cigaretnico; srebrna cigaretnica ♪
  14.      cíncanje  -a s (ȋ) glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz ♪
  15.      cirkulárka  -e ž (ȃ) stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo, krožna žaga: obrezovati deske s cirkularko / po okoliških vaseh žaga drva s cirkularko; jermen za cirkularko ♪
  16.      clown  gl. klovn ♪
  17.      cool  -a [kúl] m (ȗ) muz. stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega je značilna umirjenost melodije in harmonska bogatost: intonacijska hladnost coola; neskl. pril.: cool jazz ♪
  18.      cukrenína  -e ž (í) star. sladkarija: ves zamaknjen je gledal pisano cukrenino ♪
  19.      cvetličárstvo  -a s (ȃ) poklicno gojenje cvetlic ali trgovanje z njimi: ukvarjati se s cvetličarstvom ♪
  20.      cvetlíčast  -a -o prid. (í) ki ima v vzorcu cvete, rože; rožast: cvetličasta bombaževina / knjiž., iron. cvetličasto pisanje preobloženo s stilnimi posebnostmi ♪
  21.      cvetlíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah ♪
  22.      cvetlíčenje  -a s (ȋ) knjiž., iron. pretirano uporabljanje stilnih posebnosti: pisatelj si dovoljuje malo preveč cvetličenja ♪
  23.      cvetlíčica  -e ž (í) manjšalnica od cvetlica: bela, nežna cvetličica ♪
  24.      cvetlíčje  -a s (ȋ) star. rože, cvetlice: vrtovi so polni raznovrstnega cvetličja ♪
  25.      cvetlíčnik  -a m (ȋ) redko cvetlični lonec: cvetličniki na oknih ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA