Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (2.101-2.125)



  1.      obáviti  -im dov.) zastar. opraviti: svoje delo je že obavil
  2.      obávljati  -am nedov. (á) zastar. opravljati: službo je vestno obavljal
  3.      obcésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja ob cesti: obcestne hiše; obcestno zelenje / obcestni jarek jarek, narejen vzdolž ceste za odvajanje deževnice ali talne vode; obcestni kamen kamen ob cesti, ki označuje njen rob ali razdaljo v kilometrihgeogr. obcestna vas vas, pri kateri so hiše razporejene ob cesti
  4.      občàn  in občán -ána m ( á; ) 1. pripadnik določene občine: seznaniti občane z namenom samoprispevka; občani občine Grosuplje; skrbeti za povezavo med občinsko skupščino in občani; seznam občanov / izvoliti za častnega občana ♦ jur. občan do 1945 kdor ima v določeni občini domovinsko pravico 2. nosilec temeljnih pravic in dolžnosti v družbeni skupnosti: samoupravne pravice občanov; razvijanje demokratičnih odnosov med občani / občani Jugoslavije // knjiž. pripadnik človeške skupnosti: pesnik se ni izpovedal samo kot ustvarjalec, temveč tudi kot občan / občan sveta
  5.      občánka  -e ž () ženska oblika od občan: zahteva občank za ureditev otroškega varstva v občini / ženska kot proizvajalka in občanka
  6.      občánski  -a -o prid. () nanašajoč se na občane: občanske dolžnosti in pravice / občanska literatura
  7.      občánstvo  -a s () pripadnost določeni občini: ugotoviti občanstvo / diploma častnega občanstva
  8.      občásen  -sna -o prid. (á) ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih: delati občasne preglede; občasni prepiri; prirejati občasne razstave; občasne težave; občasna zaposlitev / podeliti občasne nagrade; občasno ponavljanje / občasni napadi mrzlice periodični; občasni obiskovalci gledališča; redne in občasne linije za prevoz potnikov ♦ jur. občasni arbiter; meteor. občasni veter; ptt občasni telefon telefon, ki se uporablja le v določenem obdobju
  9.      občásnik  -a m (ā) knjiž. občasno izhajajoča publikacija: izdajati občasnik
  10.      občásnost  -i ž (á) značilnost občasnega: občasnost prireditev / občasnost pojava periodičnost
  11.      óbče...  prvi del zloženk (ọ̄) nanašajoč se na ves, cel: občedržaven, občeslovanski
  12.      obče...  prvi del zloženk, kakor občekoristen, občeveljaven ipd., gl. obči
  13.      óbčečlovéški  -a -o prid. (ọ̄-ẹ́) nanašajoč se na vse ljudi, človeštvo: občečloveški napredek; to delo ima občečloveški pomen; občečloveške pravice / publ.: zbirati kandidate po strokovnih in občečloveških kvalitetah človeških; občečloveške napake óbčečlovéško prisl.: občečloveško veljavne norme; sam.: v njegovem delu je premalo občečloveškega
  14.      óbčedržáven  -vna -o prid. (ọ̄-á) knjiž. vsedržaven, splošnodržaven: stvar ima občedržaven pomen / občedržavni načrt
  15.      óbčeljúdski  -a -o prid. (ọ̄-) publ. ljudski, vseljudski: občeljudske koristi
  16.      občeméti  -ím [čǝm] dov., občemì (ẹ́ í) 1. ostati v sedečem položaju negiben in tih: skril se je med grmovje in občemel / ekspr. roke so občemele na mizi 2. ekspr. zadremati: naslonil je glavo na kolena in občemel
  17.      óbčen  -čna -o prid. (ọ̄) 1. star. splošen: pesem je doživela občno pohvalo; vzbujala je občno pozornost / občni znaki pojava 2. v zvezi občni zbor sestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut: udeležiti se občnega zbora; sklicati občni zbor / redni občni zbor; ustanovni občni zbor društva ◊ lingv. občno ime ime vrste, skupine predmetov; mat. občno število število, ki se piše s črko
  18.      óbčenároden  -dna -o prid. (ọ̄-á) knjiž. vsenaroden, splošnonaroden: vzdrževanje kulturnih ustanov je občenarodni problem
  19.      občepéti  -ím dov. (ẹ́ í) ostati v čepečem položaju: pastirji so občepeli ob ognju; občepeli so negibno in prisluškovali / položila je mačko k peči, kjer je občepela / ekspr. občepeli so za mizo in se pogovarjali obsedeli // ekspr. ostati sploh: kljub delavniku so ljudje občepeli po hišah / voz je občepel v blatu ∙ ekspr. dekle je občepelo ostalo samsko
  20.      óbčepráven  -vna -o prid. (ọ̄-ā) nanašajoč se na obče pravo: občepravna določba
  21.      óbčeslovánski  -a -o prid. (ọ̄-) knjiž. vseslovanski, splošnoslovanski: občeslovanski izraz; občeslovansko ime
  22.      občéstven  in óbčestven -a -o prid. (ẹ̑; ọ̄) nanašajoč se na občestvo: občestveni duh; občestvena zavest; individualno in občestveno čustvovanje / občestveno življenje med Slovenci
  23.      občéstvenost  tudi óbčestvenost -i ž (ẹ̑; ọ̄) knjiž. značilnost občestvenega: občestvenost kmečkega človeka; razrednost in občestvenost
  24.      óbčestvo  in občéstvo -a s (ọ̄; ẹ̑) knjiž. skupnost ljudi glede na duhovne vrednote, miselnost, izročilo: izločiti koga iz občestva; biti član, del slovenskega narodnega občestva; vaško občestvo / obračati se od osebnega jaza k občestvu k ljudem, družbi / človeško občestvo človeštvo; državno občestvo državarel. cerkveno občestvo člani cerkve, ki jih povezujejo med seboj zakramenti; občéstvo svetnikov verniki, svetniki in duše v vicah
  25.      občeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na občevanje: ta iznajdba je povečala občevalne možnosti na daljavo / občevalna sredstva komunikacijska sredstvajur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih

   1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA