Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (1.876-1.900)



  1.      nóva  -e ž (ọ̑) astr. zvezda, katere svetloba se nenadoma zelo poveča in nato postopno upada
  2.      nováčenje  -a s (á) glagolnik od novačiti: a) sodelovati pri novačenju / novačenje za tujsko legijo b) prepovedati novačenje za tovarne v Nemčiji
  3.      nováčiti  -im nedov.) 1. nekdaj nabirati, zbirati moške za vojaško službo, navadno s silo: vojake so novačili med kmečkimi fanti / novačiti med ujetniki za tujsko legijo 2. ekspr. nabirati, zbirati: novačiti delavce za delo v Nemčiji
  4.      novák  -a m (á) 1. nekdaj moški, določen, namenjen za vojaško službo: biriči so iskali, lovili, nabirali novake / vojaški novaki 2. knjiž. novinec: stari jetniki so molče opazovali novake / boja so se udeležili tudi novaki / on ni več novak v slovenskem slovstvu začetnikzgod. novak v fevdalizmu kdor se naseli na neobdelani, neizkrčeni zemlji, zlasti hribovski
  5.      novátor  -ja m () 1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni na tehničnem področju: tovarna ima več novatorjev; novatorji in racionalizatorji 2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: pesnik je drzen novator
  6.      novátorka  -e ž () ženska oblika od novator: dobila je naziv novatorke
  7.      novátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na novatorje ali novatorstvo: sklepati o novatorskih predlogih; racionalizatorska in novatorska dela / ekspr. prijela ga je novatorska žilica
  8.      novátorstvo  -a s () 1. dejavnost novatorjev: podpirati novatorstvo; uspehi na področju novatorstva 2. nav. ekspr. uvajanje novega zlasti v umetniško, literarno delo: oblikovno novatorstvo; novatorstvo v pesniškem izrazu
  9.      nôvcat  -a -o prid. () zastar. popolnoma nov: bil je oblečen v novcato uniformo / prešteval je nove novcate desetake
  10.      nôvčanica  tudi novčaníca -e ž (; í) zastar. bankovec: novčanica za tisoč frankov; sveženj novčanic
  11.      nôvčen  -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na novec: novčna podoba / novčna kovina / dobiti novčno pomoč / novčni sistem ∙ zastar. on je novčen mož premožen, bogat
  12.      nôvčič  -a m (ō) 1. manjšalnica od novec: bakreni novci in novčiči; novčič za en peni, pet par 2. nekdaj novec majhne vrednosti: plačati, zaslužiti dvajset novčičev
  13.      nôvčičen  -čna -o prid. (ō) ptt, v zvezi novčični telefonski aparat telefonski aparat, ki začne delovati, če se spusti vanj kovanec
  14.      nôvec  -vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatniknum. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu 2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce
  15.      novéla  -e ž (ẹ̑) 1. lit. krajše pripovedno delo v prozi, navadno z nepričakovanim razpletom: brati, pisati novelo; zbirka črtic in novel / okvirna novela 2. jur. zakon o spremembah in dopolnitvah veljavnega zakona: izdati novelo / novela kazenskega zakonika
  16.      noveléta  -e ž (ẹ̑) lit. novela, zlasti krajša: napisati noveleto ◊ muz. daljša skladba pripovednega značaja, navadno za klavir
  17.      novélica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od novela: duhovita novelica
  18.      novelírati  -am dov. in nedov. () jur. spremeniti, dopolniti veljavni zakon: novelirati zakon novelíran -a -o: noveliran zakon
  19.      novelíst  -a m () kdor piše novele: je odličen novelist in romanopisec
  20.      novelístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na novelistiko: novelistična proza / novelistična snov novelístično prisl.: novelistično obdelana zgodba
  21.      novelístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je novela: ukvarjati se z novelistiko // novelistična dela, novele: Tavčarjeva novelistika
  22.      novelístka  -e ž () ženska, ki piše novele: je odlična novelistka in pesnica
  23.      novêmber  -bra m (é) enajsti mesec v letu: seja je bila dvanajstega novembra; delo je bilo dokončano v (mesecu) novembru / zgodilo se je (meseca) novembra / devetindvajseti november dan republike
  24.      novêmbrski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na november: bil je pust novembrski dan / novembrska številka revije
  25.      novíc  -a m () 1. knjiž. redovniški pripravnik pred zaobljubo; novinec: novic pri jezuitih 2. nar. primorsko ženin: obdarovati novica in novico

   1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA