Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (1.817-1.841)


  1.      nosljáč  -a m (á) 1. kdor noslja: nosljač nima čistega glasu 2. redko njuhalec: nosljači in čikarji ♪
  2.      nosljánec  -nca m (á) redko tobak za njuhanje: vzel je ščepec nosljanca ♪
  3.      nosljánje  -a s (ȃ) glagolnik od nosljati: spoznali so ga po značilnem nosljanju / nosljanje tobaka ♪
  4.      nosljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino: težko ga je razumeti, ker noslja; nalahno noslja / kadar govori, noslja 2. redko njuhati: nosljati tobak nosljáje: nosljaje peti nosljajóč -a -e: nosljajoče govorjenje ♪
  5.      nosljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) noslja: sprejel ga je nosljav šef / nosljav glas nosljávo prisl.: nosljavo peti ♪
  6.      nosljávec  -vca m (ȃ) kdor noslja: nerazločno govorjenje nosljavcev ♪
  7.      nosljív  -a -o prid. (ȋ í) redko ki se da nositi: tovor je lahko nosljiv / obleka je poceni in nosljiva ♪
  8.      nósnica  -e ž (ọ̑) anat. parna kost nosu: čelnica in nosnici ♪
  9.      nosníca  -e ž (í) nav. mn. parna (zunanja) nosna odprtina zlasti pri človeku: ima ozke, široke nosnice / udariti konja po nosnicah po nozdrvih // del nosu, ki tvori to odprtino: zatisniti si nosnice ♪
  10.      nósnik  -a m (ọ̑) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino: nosnika m, n ♪
  11.      nósniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od nosnik: nosniški samoglasniki ♪
  12.      nôsnost  -i ž (ó) 1. raba peša nosečnost: šesti mesec nosnosti / govori se o njeni nosnosti s sosedom 2. knjiž., redko nosilnost: zaradi tega se je nosnost ladje zmanjšala ♪
  13.      nosoróg  -a m (ọ̑) velika žival z zelo debelo kožo in enim ali dvema izrastkoma na glavi: povodni konji in nosorogi ♦ pal. dlakavi nosorog izumrli sesalec z dvema izrastkoma na glavi iz mlajše ledene dobe; zool. afriški ozkousti nosorog z dvema izrastkoma na glavi, živeč v Afriki, Diceros bicornis ♪
  14.      nosoróžec  -žca m (ọ̑) nosorog: zagledali so velikega nosorožca ♦ zool. hrošč, katerega samec ima rožiček na glavi, Oryctes nasicornis ♪
  15.      nostálgičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na nostalgijo: obhajale so ga nostalgične misli / nostalgična pesem otožna nostálgično prisl.: nostalgično se spominja tistih časov ♪
  16.      nostalgíja  -e ž (ȋ) knjiž. 1. hrepenenje po domu, domovini; domotožje: v tujini ga je mučila nostalgija / nostalgija po domačem kraju 2. močna, otožna želja po tem, kar je osebek v preteklosti čutil, imel: nostalgija po miru, za preteklimi časi / tistih let se je spominjal z nostalgijo ♪
  17.      nóstok  -a m (ọ̑) bot. nitasta modro zelena alga z zdrizastim ovojem, Nostoc ♪
  18.      nostrificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šol. priznati veljavnost spričevala, izdanega v tuji državi: nostrificirati spričevalo nostrificíran -a -o: nostrificirana diploma ♪
  19.      nostrifikácija  -e ž (á) šol. priznanje veljavnosti spričevala, izdanega v tuji državi: prositi za nostrifikacijo diplome ♪
  20.      nostrifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nostrifikacijo: nostrifikacijski izpit / nostrifikacijski postopek ♪
  21.      nostrómo  -a m (ọ̑) žarg., navt. vodja krova: nostromo je naročil mornarjem prepleskati steno ♪
  22.      nóša  -e ž (ọ́) 1. navadno s prilastkom oblačila, oprava, značilna za prebivalce kakega področja, dobe, pripadnike kakega sloja: delovna, praznična noša; nekdanja kmečka, meščanska noša / ljudje so domačo nošo že zdavnaj opustili; gorenjska, vzhodnoalpska nemška noša / ljudska noša; narodna noša // ekspr. kdor je oblečen v narodno nošo: na čelu sprevoda je šlo deset narodnih noš 2. zastar. v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki; moda: ženske je zlasti zanimalo, kakšna je najnovejša noša / pariška noša 3. knjiž. nošenje: noša tovora / noša kape ali rute je obvezna ♪
  23.      nóšenje  -a s (ọ́) glagolnik od nositi: nošenje brente, nahrbtnika; nošenje ranjencev / nošenje očal, rokavic; imeti dovoljenje za nošenje orožja ∙ nar. vzhodno bila je v nošenju bila je noseča ♪
  24.      nôšnja  in nóšnja -e ž (ó; ọ́) 1. glagolnik od nositi: nošnja ranjencev / za nošnjo so najeli nekaj domačinov / nošnja klobuka, očal; tkanina je praktična za pranje in za nošnjo 2. star., navadno s prilastkom oblačila, oprava, značilna za prebivalce kakega področja, dobe, pripadnike kakega sloja; noša: nekdanja kmečka, študentovska nošnja; nošnje Indijcev, Kitajcev / za pusta je imel norčevsko nošnjo 3. knjiž. nosečnost, brejost: doba nošnje ∙ nar. vzhodno njegova žena je v nošnji je noseča ♪
  25.      nót  prisl. (ọ̑) pog. noter: hoditi not in ven ♪

   1.692 1.717 1.742 1.767 1.792 1.817 1.842 1.867 1.892 1.917  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA