Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
42 (1.701-1.725)
- nóht -a m, mn. stil. nohtóvi (ọ̑) nav. mn. roževinasta ploščica na koncih prstov človeka: nohti rastejo, se lomijo; pog. noht je šel dol je odpadel; barvati (si), lakirati nohte; gristi, ostriči nohte; ekspr. od bolečine je zaril nohte v laket; ekspr. kri mu je udarila izza nohtov; z nohti mu je razpraskala obraz; dolgi, negovani nohti / čistiti si nohte / nohti na nogi, na roki; noht na palcu; lak, škarjice za nohte ∙ ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; ekspr. niti za noht cele kože ni na njem zelo je poškodovan; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič ♪
- nóhtek -tka m (ọ̑) manjšalnica od noht: postriči otroku nohtke; nohtek na mezincu / ekspr. boji se za svoje lakirane nohtke ∙ ekspr. niti za nohtek ni podoben materi prav nič ♪
- nóhten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na noht: nohtna površina / nohtna krtača, pilica ♦ anat. nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nohtna kožica kožica ob spodnjem robu nohta; nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht ♪
- nój -a tudi nòj nôja m (ọ̑; ȍ ó) velika afriška ptica z dolgimi močnimi nogami, ki ne more letati: jata nojev ∙ ekspr. tišči glavo v pesek kot noj noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo ♦ zool. ameriški noj noju podobna južnoameriška ptica; nandu ♪
- nójev tudi nôjev -a -o (ọ̑; ó) pridevnik od noj: nojevo jajce; klobuk z nojevim peresom ♪
- nójevski tudi nôjevski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na noje: nojevska farma // ekspr. ki noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo: nojevska politika, taktika ♪
- nokôta in nokóta -e ž (ó; ọ̑) bot. travniška rastlina s pernatimi listi in metuljastimi cveti v socvetjih, Lotus: močvirska, navadna nokota ♪
- noktúrno -a m (ȗ) muz. krajša skladba liričnega, otožnega značaja, navadno klavirska: zaigrati nokturno; Chopinovi nokturni ♪
- nom gl. nomos ♪
- nomád -a m (ȃ) nav. mn. 1. pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: nomadi so odgnali svoje črede proti jugu; selitve nomadov / pastirski nomadi // kdor se seli iz kraja v kraj: beduini, cigani so nomadi; nomadi in poljedelci 2. publ., navadno s prilastkom kdor pogosto potuje, se seli iz kraja v kraj: monterji, trgovski potniki in drugi sodobni nomadi / motorizirani, turistični nomadi ♪
- nomadízem -zma m (ȋ) gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: prehajanje iz nomadizma v poljedelstvo / pastirski nomadizem ♪
- nomádski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nomade: nomadska področja v Afriki / nomadska živinoreja / nomadsko pleme / izbral si je nomadski način življenja ♪
- nomádstvo -a s (ȃ) 1. gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: v nekaterih afriških deželah je nomadstvo še precej pogosto / gorsko pašništvo se je omejilo na poletno nomadstvo 2. publ. pogosto preseljevanje, popotovanje: naveličal sem se nomadstva / motorizirano, počitniško nomadstvo ♪
- nomenklatúra -e ž (ȗ) navadno s prilastkom sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete kake znanosti, stroke, delovnega področja: botanična, kemijska nomenklatura; mednarodna nomenklatura; nomenklatura artiklov, izdelkov / nomenklatura poklicev // knjiga, delo s takim skupkom: izdati, pregledati nomenklaturo / nova izdaja nomenklature poštnih storitev ● knjiž., redko v svoji razpravi uporablja zastarelo nomenklaturo terminologijo, izrazje ◊ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; geod. nomenklatura topografske karte znak, številka za določitev, označitev topografske karte določenega področja ♪
- nominácija -e ž (á) v ameriškem okolju imenovanje, določitev (uradnega) kandidata stranke: prizadevati si za nominacijo / nominacija za predsedniškega kandidata // imenovanje, določitev kandidata sploh: iz protesta je zavrnil nominacijo za oskarja ♪
- nominála -e ž (ȃ) filat. v denarni enoti izražena vrednost, navedena na znamki: znamka z nominalo en dinar ♪
- nominálen -lna -o prid. (ȃ) 1. publ. ki je kaj samo glede na pravno, uradno stanje: nominalni in idejni avtor; ostal je le še nominalni šef države / nominalna in stvarna enakopravnost / aktivni in nominalni člani 2. lingv. nanašajoč se na samostalniške in pridevniške besede: nominalni stil; njegovi stavki so največkrat nominalni / nominalna funkcija besede / nominalna deklinacija imenska sklanjatev 3. ekon. izražen v denarnem znesku: nominalni osebni dohodek; nominalni stroški / nominalno povečanje proizvodnje ◊ elektr. nominalna napetost nazivna napetost; fin. nominalna vrednost v denarni enoti izražena vrednost, navedena na denarju, vrednostnih papirjih; strojn. nominalna mera imenska mera; voj. nominalna atomska bomba atomska bomba, katere eksplozijska moč je enakovredna moči eksplozije 20.000 ton trinitrotoluola nominálno prisl.: nominalno povečati dohodek; on je
predsednik samo še nominalno ♪
- nominalíst -a m (ȋ) filoz. pristaš nominalizma: spor srednjeveških nominalistov in realistov ♪
- nominalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nominaliste ali nominalizem: nominalistični nazor ◊ soc. nominalistično pojmovanje družbe pojmovanje, da je družba samo vsota vseh posameznikov, članov ♪
- nominalízem -zma m (ȋ) filoz. srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da so splošni pojmi le besede: nominalizem, konceptualizem in realizem ♪
- nóminativ -a m (ọ̑) lingv. prvi sklon, imenovalnik: nominativ duala; nominativ in akuzativ ♪
- nómos 1 in nóm -a m (ọ̑) pri starih Grkih obredna pesem v čast bogu Apolonu: peti nomose / ritmični nomos ◊ lit. urejena kompozicijska sorazmernost delov in celote umetniškega dela ♪
- nómos 2 in nóm -a m (ọ̑) v starem Egiptu večja upravna enota ♪
- nóna 1 -e ž (ọ̑) muz. interval v obsegu devetih diatoničnih stopenj: zaigrati nono // deveta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
- nóna 2 -e ž (ọ̑) nar. primorsko stara mati, babica: nona je dočakala visoko starost ♪
1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801