Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (1.501-1.525)



  1.      nikákršen  in nikàkršen -šna -o zaim. (; ) knjiž. noben: uspeha ni bilo nikakršnega / ne dam ga za nikakršen denar / nikakršnih novic nimam, ne dobrih ne slabih
  2.      nikákšen  tudi nikàkšen -šna -o zaim. (; ) knjiž. noben: to ni v nikakšni zvezi
  3.      nikálen  -lna -o prid. () ki izraža, vsebuje zanikanje: njegov odgovor je nikalen ♦ filoz. nikalna sodba; lingv. nikalni stavek nikálno prisl.: na vprašanje je odgovoril nikalno
  4.      nikálnica  -e ž () lingv. prislov, ki izraža zanikanje: nikalnica ne / besedna, stavčna nikalnica; pleonastična nikalnica
  5.      nikámor  prisl. () v nikalnih stavkih 1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi 2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor ● star. to ni nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno
  6.      nikár  prisl. (ā) 1. star., v zvezi s še, celo, niti izraža močno zanikanje, zavrnitev; kaj šele: še žival se mi smili, če je bolna, nikar človek; v tem gozdu zaideš celo podnevi, nikar v temi / še za krompir nima, nikar za meso / v vezniški rabi še zase nima, nikar da bi drugim dajal 2. star. izraža močno zanikanje nasprotja; ne pa: to je mevža, nikar župan 3. zastar. krepi zanikanje; niti: po značaju mi ni bil nikar malo podoben
  7.      nikár  stil. nikár -te prisl. (ā) krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi a) z zanikanim velelnikom ali želelnikom: nikar ne draži psa; nikar ne pozabite na nas; o tem nikar nikomur ne pravi / naj nikar še ne odide; naj si tega nikar ne žene k srcu / reci mu, naj nikar ne žvižga b) z nezanikanim nedoločnikom: nikar obupati; le zboleti nikar, otrok; le nikarta misliti, da se šalim, fanta; le nikarte se čuditi / elipt.: reci mu, da nikar, naj počaka; samo tega nikar; tja pa nikar / v medmetni rabi: nikar, bodi pameten; nikar, oče, bom že sam opravil
  8.      nikarágovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero
  9.      nikári  prisl. (ā) zastar. nikar: nikari ne bodi hud name; nikari ga ne poslušajte
  10.      níkati se  -am se in níkati -am nedov. () star. frnikolati se: pojdimo se nikat
  11.      níkdar  tudi nikdàr prisl. (; ) v nikalnih stavkih nikoli: tega mi nisi nikdar omenil; nikdar več me ne boste videli; ekspr. nikdar in nikoli ne bo boljše ∙ preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
  12.      níkdo  nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer ( ọ̑) knjiž. nihče: nikdo se ne gane / kriv si ti in nikdo drug
  13.      nikelín  -a m () 1. min. rudnina nikljev arzenid: nikelj pridobivajo iz nikelina 2. teh. zlitina bakra, niklja in mangana ali cinka: žica iz nikelina; neskl. pril.: nikelin žica
  14.      níkelj  -klja m (í) 1. kem. magnetna težka kovina bele barve, element Ni: ta ruda ima mnogo niklja 2. v ameriškem okolju kovanec za 5 centov: vzel je iz denarnice dolar in nekaj nikljev
  15.      níkeljnast  -a -o [kǝl] prid. (í) star. nikljast: nikeljnasta ura
  16.      nikjér  prisl. (ẹ̑) v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja na nobenem kraju: nikjer ne najdem ključa; nikjer drugje ne pridelujejo boljšega cvička; ekspr. nikjer na svetu ni drugače; elipt. hiše zaprte, človeka nikjer; ekspr. nikoli (in) nikjer nisem videl takega lažnivca
  17.      nikjéršnji  -a -e prid. (ẹ̑) knjiž., redko ki ni, ne obstaja nikjer: nikjeršnji svet
  18.      níkljanje  -a s () glagolnik od nikljati: nikljanje kirurških instrumentov / galvansko nikljanje
  19.      níkljast  -a -o prid. (í) ki je iz niklja: nikljast denar; nikljasta ura
  20.      níkljati  -am nedov. () teh. prekrivati kovino s tanko plastjo niklja: nikljati mreže
  21.      níkljev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na nikelj: nikljeva ruda, zlitina ♦ metal. nikljevo jeklo jeklo, ki vsebuje nad 1 odstotek niklja // redko nikljast: nikljeva ura
  22.      níkniti 1 -em dov.) star. 1. ponikniti, izginiti: voda je niknila v pesek 2. skloniti se, nagniti se: glava ji je niknila na prsi
  23.      níkniti 2 -em dov.) star. vzkaliti, vzkliti: posevek nikne / tedaj je niknilo več organizacij nastalo, se pojavilo
  24.      nikóder  [dǝr] prisl. (ọ̑) v nikalnih stavkih 1. v zvezi od nikoder izraža, da dejanje ni usmerjeno iz nobenega kraja: pomoč ni prišla od nikoder; napis se od nikoder dobro ne vidi; elipt. svatje čakajo, ženina pa od nikoder 2. star. nikjer: nikoder ne najdeš kaj podobnega
  25.      nikógaršen  -šna -o zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: ta gmajna je nikogaršen svet

   1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA