Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (1.492-1.516)



  1.      nihilíst  -a m () 1. pristaš nihilizma: nihilisti in anarhisti 2. ekspr. kdor zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane norme, vrednote: biti nihilist in cinik
  2.      nihilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nihiliste ali nihilizem: nihilistični nazori; nihilistično gibanje / obšlo ga je nihilistično razpoloženje / nihilistična literatura
  3.      nihilístka  -e ž () ženska oblika od nihilist: imeli so jo za nihilistko
  4.      nihilízem  -zma m () nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote: pristaš nihilizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: med mladimi se je širil nihilizem / idejni, kulturni, moralni nihilizem ♦ filoz. filozofski nihilizem ki zanikuje možnost spoznanja kakršnekoli resnice
  5.      nihljáj  -a m () premik nihajočega telesa od ene skrajne lege do druge in nazaj: nihljaji gugalnika so ga uspavali / nihljaj noge naprej
  6.      níhniti  -em dov.) knjiž., redko zanihati: skodelica na tehtnici je nihnila
  7.      níka  -e ž () star. frnikola: igrati se z nikami
  8.      nikàk  in nikák -a -o zaim. (; ) star. noben: to nima nikakega pomena; izdelek ne potrebuje nikake reklame
  9.      nikákor  in nikàkor prisl. (; ) v nikalnih stavkih 1. izraža zanikanje kakršnegakoli načina: tega nikakor ne morem urediti, ne tako ne drugače / to nikakor še ni dokaz 2. ekspr. poudarja a) zanikano trditev, ugotovitev: ponoči nikakor ne gre v gozd; nikakor ga nisem mogel prepričati, ne zlepa ne zgrda / nikakor ne gre pretiravati s hvalo b) prepričanost o neprimernosti, neutemeljenosti česa: te pohvale nikakor nisem vreden; ta prijaznost nikakor ni dokaz njegove dobrote / hudoben ni, nikakor ne; ali si spet zamudil? Nikakor ne, še ni osem
  10.      nikákršen  in nikàkršen -šna -o zaim. (; ) knjiž. noben: uspeha ni bilo nikakršnega / ne dam ga za nikakršen denar / nikakršnih novic nimam, ne dobrih ne slabih
  11.      nikákšen  tudi nikàkšen -šna -o zaim. (; ) knjiž. noben: to ni v nikakšni zvezi
  12.      nikálen  -lna -o prid. () ki izraža, vsebuje zanikanje: njegov odgovor je nikalen ♦ filoz. nikalna sodba; lingv. nikalni stavek nikálno prisl.: na vprašanje je odgovoril nikalno
  13.      nikálnica  -e ž () lingv. prislov, ki izraža zanikanje: nikalnica ne / besedna, stavčna nikalnica; pleonastična nikalnica
  14.      nikámor  prisl. () v nikalnih stavkih 1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi 2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor ● star. to ni nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno
  15.      nikár  prisl. (ā) 1. star., v zvezi s še, celo, niti izraža močno zanikanje, zavrnitev; kaj šele: še žival se mi smili, če je bolna, nikar človek; v tem gozdu zaideš celo podnevi, nikar v temi / še za krompir nima, nikar za meso / v vezniški rabi še zase nima, nikar da bi drugim dajal 2. star. izraža močno zanikanje nasprotja; ne pa: to je mevža, nikar župan 3. zastar. krepi zanikanje; niti: po značaju mi ni bil nikar malo podoben
  16.      nikár  stil. nikár -te prisl. (ā) krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi a) z zanikanim velelnikom ali želelnikom: nikar ne draži psa; nikar ne pozabite na nas; o tem nikar nikomur ne pravi / naj nikar še ne odide; naj si tega nikar ne žene k srcu / reci mu, naj nikar ne žvižga b) z nezanikanim nedoločnikom: nikar obupati; le zboleti nikar, otrok; le nikarta misliti, da se šalim, fanta; le nikarte se čuditi / elipt.: reci mu, da nikar, naj počaka; samo tega nikar; tja pa nikar / v medmetni rabi: nikar, bodi pameten; nikar, oče, bom že sam opravil
  17.      nikarágovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero
  18.      nikári  prisl. (ā) zastar. nikar: nikari ne bodi hud name; nikari ga ne poslušajte
  19.      níkati se  -am se in níkati -am nedov. () star. frnikolati se: pojdimo se nikat
  20.      níkdar  tudi nikdàr prisl. (; ) v nikalnih stavkih nikoli: tega mi nisi nikdar omenil; nikdar več me ne boste videli; ekspr. nikdar in nikoli ne bo boljše ∙ preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
  21.      níkdo  nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer ( ọ̑) knjiž. nihče: nikdo se ne gane / kriv si ti in nikdo drug
  22.      nikelín  -a m () 1. min. rudnina nikljev arzenid: nikelj pridobivajo iz nikelina 2. teh. zlitina bakra, niklja in mangana ali cinka: žica iz nikelina; neskl. pril.: nikelin žica
  23.      níkelj  -klja m (í) 1. kem. magnetna težka kovina bele barve, element Ni: ta ruda ima mnogo niklja 2. v ameriškem okolju kovanec za 5 centov: vzel je iz denarnice dolar in nekaj nikljev
  24.      níkeljnast  -a -o [kǝl] prid. (í) star. nikljast: nikeljnasta ura
  25.      nikjér  prisl. (ẹ̑) v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja na nobenem kraju: nikjer ne najdem ključa; nikjer drugje ne pridelujejo boljšega cvička; ekspr. nikjer na svetu ni drugače; elipt. hiše zaprte, človeka nikjer; ekspr. nikoli (in) nikjer nisem videl takega lažnivca

   1.367 1.392 1.417 1.442 1.467 1.492 1.517 1.542 1.567 1.592  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA