Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (1.401-1.425)


  1.      nèžénski  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nasproten, drugačen od ženskega: imela je izredno, nežensko moč / imeti neženske roke / njeno nežensko vedenje nèžénsko prisl.: ima nežensko zveneč glas; sam.: nekaj neženskega je na njej ♪
  2.      nèžgán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni žgan: nežgana glina, ilovica; kup nežgane opeke / rajši kupuje nežgano kavo / žgane in nežgane pijače ♪
  3.      néžica  -e ž (ẹ̑) 1. pog. kovanec za 5 par: plačal je s samimi nežicami 2. manjšalnica od neža 1: nežica, polna vina ◊ zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust, Cobitis taenia ♪
  4.      nèžigósan  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni žigosan: kolek še ni žigosan / zbiral je nežigosane znamke ♪
  5.      néžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko ljubkovati, božati: mati neži bolnega otroka / nikar ga ne neži razvajaj néžiti se postajati nežen: nežil se je ob njej ♪
  6.      nèžív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nasproten, drugačen od živega: nežive sestavine, snovi, stvari / živa in neživa narava voda, zemlja, zrak, nebesna telesa // knjiž. tak, kot bi bil mrtev: bose noge so nežive počivale v travi; stal je prikovan v tla, kot neživ 2. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: osebe v romanu so nežive / hladen, neživ glas / kulturno neživ čas nèžívo prisl.: neživo opisovati kaj; sam.: samostalniki, ki označujejo neživo; razvoj živega iz neživega ♪
  7.      nèživáhen  -hna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki mu manjka živahnosti: neživahen in nedružaben človek / neživahno razpoloženje ♪
  8.      nèživljênje  -a s (ȅ-é) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od življenja: nastanek življenja iz neživljenja; prehod iz življenja v neživljenje ♪
  9.      nèživljênjski  -a -o prid. (ȅ-ē) ki ni življenjski, ne izhaja iz resničnosti, iz življenja: tvoj prijatelj je zelo neživljenjski / neživljenjski pouk; ukvarja se z izrazito neživljenjskimi problemi; neživljenjsko opisovanje oseb nèživljênjsko prisl.: težave je obravnaval zelo neživljenjsko; stvar so reševali neživljenjsko; sam.: v teh novelah je precej neživljenjskega ♪
  10.      nèživljênjskost  -i ž (ȅ-ē) lastnost, značilnost neživljenjskega človeka: njena neživljenjskost je vsem znana / neživljenjskost pouka / tak način vodi v nesodobnost in neživljenjskost ♪
  11.      nèžívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neživega: neživost narave / kulturna živost in neživost ♪
  12.      néžka  -e ž (ẹ̑) pog. kovanec za 5 par: sprevodnik ji je vrnil same nežke ♪
  13.      nèžláhten  -tna -o prid. (ȅ-á) knjiž. neplemenit: izogibal se je temu neprijaznemu, nežlahtnemu človeku / nežlahtne kovine ♪
  14.      nežno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na nežen: nežnočutnost, nežnokožen, nežnopolt ♪
  15.      nežno... 2 prvi del zloženk, kakor nežnolep, nežnordeč ipd., gl. nežen ♪
  16.      nežnočúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. rahločuten, obziren: to je zelo nežnočuten človek / nežnočutni pomisleki ♪
  17.      nežnočútje  -a s (ȗ) knjiž. rahločutnost, obzirnost: ko bi imel le malo nežnočutja, bi vedel, kako je treba z njo ravnati ♪
  18.      nežnočútnost  -i ž (ū) knjiž. rahločutnost, obzirnost: dobro je poznala hčerino nežnočutnost ♪
  19.      nežnolísten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima nežne liste: ugajale so ji nežnolistne cvetlice ♪
  20.      nežnopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je nežne polti: nežnopolta in svetlolasa deklica ♪
  21.      néžnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost nežnega človeka: nikoli ne pokaže svoje nežnosti; vedeli so za njeno nežnost do otrok / nežnost besede, nasmeha, pogleda / obšlo ga je čustvo nežnosti // milo, zelo prijazno vedenje, ravnanje: materina nežnost do otrok // mn., ekspr. erotično ljubkovanje: želela si je njegovih nežnosti; obsipal je svoje dekle z nežnostmi ♪
  22.      nì  in ni prisl. (ȉ) zastar. niti: ni malo mu ne zaupa / ni eden se ni rešil ♪
  23.      nì  in ni vez. (ȉ) star., v vezalnem priredju niti: tega ne vem ni ne maram vedeti / tja mi kratko ni malo nimaš zahajati kratko in malo, kratkomalo // v zvezi ni — ni niti - niti: tega ne privoščim ni tebi ni drugim ♪
  24.      niánsa  -e ž (ȃ) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek: na sliki je opaznih sedem nians modre barve; rumena barva v tej niansi mi ni všeč / med rdečo in rumeno barvo je dosti nians / barvna niansa / ekspr. letos so moderne svetle nianse svetle barve 2. redko vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste; odtenek: svetlobna niansa; ta ton, vonj ima dosti nians / med lepim in grdim je veliko nians 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje; odtenek: v njegovem glasu je zaznal nianso strahu, upornosti / dati besedi posebno nianso pomenski prizvok 4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava; odtenek: beseda je dobila novo pomensko nianso / politične nianse v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: pozna marsikatero nianso človeške duševnosti; prevodu ni uspelo ohraniti vseh nians originala 5. redko vrsta, sorta: prišli so ljudje različnih nazorskih nians; klerikalizem blažje nianse 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za nianso izraža zelo majhno stopnjo: ta barva je za nianso pretemna; danes je za nianso bolje ♪
  25.      niansíranje  -a s (ȋ) glagolnik od niansirati: barvno niansiranje / psihološko niansiranje / pisatelj se izogiba niansiranju in natančnemu opisovanju ♪

   1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA