Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (1.376-1.400)



  1.      neznátnež  -a m () ekspr. neznaten, nepomemben človek: ta neznatnež si še domišlja, da je nekaj posebnega
  2.      neznátnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neznatnega: zaradi njegove drobnosti in neznatnosti ga je bilo v množici komaj opaziti; številčna neznatnost manjšine; presenetila jih je neznatnost razstavnega prostora / zavedal se je svoje neznatnosti nepomembnostistar. tudi moja neznatnost je bila zraven moja malenkost, jaz
  3.      neznôsen  -sna -o prid., neznôsnejši (ó ō) 1. ki se ne da prenašati: neznosne bolečine ima; vročina je postajala neznosna; razmerje med njima je vsak dan bolj neznosno / ekspr. to je pa res neznosen človek neprijeten, zoprn // ekspr. neprimeren, slab: je v neznosnem položaju; neznosne stanovanjske razmere / neznosno sovraštvo je začutil do nje zelo veliko 2. ekspr. slab, nekvaliteten: neznosna povest je to; umetniško neznosna režija neznôsno prisl.: neznosno boleti; neznosno težko breme; neznosno soparno je
  4.      neznôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost neznosnega: neznosnost takega življenja ∙ ekspr. do neznosnosti razvajen otrok zelo
  5.      nèzóbčan  -a -o prid. (-ọ̄) filat. ki ni zobčan: zobčane in nezobčane znamke
  6.      nezoblikovan  gl. neizoblikovan
  7.      nèzorán  -a -o prid. (-á) ki ni zoran: nezorana njiva; pred njim se je širilo zapuščeno, nezorano polje
  8.      nezravnan  ipd. gl. neizravnan ipd.
  9.      nèzrèl  in nèzrél -éla -o [e] prid. (- -ẹ́; -ẹ̑ -ẹ́) ki ni zrel: nezrela koruza; nezrelo sadje / nezrelo seme / nezrel mladoletnik; čustveno in duševno nezrel človek / ekspr. organizacijsko nezrelo vodstvo // ekspr. neizoblikovan, neizdelan: nezrelo literarno delo
  10.      nèzrélost  -i ž (-ẹ́) stanje nezrelega: nezrelost sadja / mladostna nezrelost; telesna in duševna nezrelost / ekspr. politična nezrelost meščanstva / ekspr. nezrelost literarnega dela neizoblikovanost, neizdelanost
  11.      nèzvenèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ni zveneč: imeti hripav, nezveneč glas ♦ lingv. zveneči in nezveneči soglasniki nèzvenéče prisl.: nezveneče izgovarjati
  12.      nèzvenljív  -a -o prid. (- -í) ki ne zvene, ne ovene: cvet te rastline je nezvenljiv // knjiž. trajen, neminljiv: nezvenljiva slava
  13.      nezvést  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki ni zvest: nezvest mož; bila mu je nezvesta / nezvest prijatelj; nezvest služabnik ∙ star. postal je nezvest svoji obljubi ni je držal, izpolnil; star. moj stari spomin je že nezvest slab, nezanesljiv; sam.: Nezvesta! bodi zdrava, čolnič po mene plava (F. Prešeren)
  14.      nezvéstnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. nezvesta ženska: nezvestnici ni več zaupal
  15.      nezvéstnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nezvest moški: brezobziren nezvestnik
  16.      nèzvestôba  -e ž (-ó) kar je nasprotno, drugačno od zvestobe: zakonska nezvestoba; nezvestoba v ljubezni; merila o zvestobi in nezvestobi / odpustiti možu nezvestobo / ekspr. poslovna nezvestoba kršitev obveznosti
  17.      nèzvézen  -zna -o prid. (-ẹ̑) knjiž., redko brezzvezen, nepovezan: nezvezno govorjenje ♦ mat. nezvezna funkcija, spremenljivka nèzvézno prisl.: nezvezno govoriti
  18.      nèzvéznost  -i ž (-ẹ̑) knjiž., redko brezzveznost, nepovezanost: nezveznost govorjenja
  19.      nèzvóčnik  -a m (-ọ̑) lingv. zveneči ali nezveneči soglasnik, ki zahteva pred seboj po zvenečnosti enak soglasnik: zvočniki in nezvočniki
  20.      néža  -e ž (ẹ̑) 1. nar. zahodno večja ročna lesena ali lončena posoda za vino: natočiti vino v nežo / neža vina 2. bot., v zvezi bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis: bodeče neže na pašniku
  21.      nèžaljív  -a -o prid. (- -í) ki ni žaljiv: nežaljiv dovtip, humor; njegova vprašanja so bila mirna, nežaljiva / v polemiki je bil oster, a nežaljiv nèžaljívo prisl.: nežaljivo se vesti; nežaljivo dovtipen človek
  22.      nèželèn  tudi nèželjèn -êna -o prid. (- -é) knjiž. nezaželen: prišel je nepoklican in neželen / neželeni pojavi v gospodarstvu
  23.      nèželézen  -zna -o prid. (-ẹ́) ki ni železen: neželezni žeblji / neželezne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin / neželezna metalurgija
  24.      néžen  -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen; to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok; dojenček je še zelo nežen; ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence; nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahniekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenost néžno prisl.: nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje ♦ muz. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega
  25.      nèženíran  -a -o prid. (-) pog. ki ni v zadregi, se ne sramuje: čeprav so se šele prvič videli, so bili med seboj čisto neženirani / napisal mu je neženirano pismo nèženírano prisl.: neženirano si ga je ogledovala od nog do glave; neženirano ga je prosil za uslugo

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA