Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (1.351-1.375)

1351.      nèzmóten  -tna -o prid. (ȅ-ọ̑) zastar. nezmotljiv: domišljal si je, da je nezmoten / nezmotna resnica ♪
1352.      nèzmotljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne zmoti, ne moti: tega celo naš nezmotljivi učitelj ni pričakoval; nikar ne misli, da si nezmotljiv / nezmotljiv čut, spomin; nezmotljivo merilo zanesljivo / nezmotljiv strelec ki ne zgreši nèzmotljívo prisl.: nezmotljivo ugotavljati ♪
1353.      nèzmotljívost  -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost nezmotljivega človeka: v ocenjevanju takih vprašanj so mu prisojali skoraj nezmotljivost; s tem je izgubil sloves nezmotljivosti ◊ rel. papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv ♪
1354.      nèzmótnost  -i ž (ȅ-ọ̑) zastar. nezmotljivost: prepričan je bil o svoji nezmotnosti ♪
1355.      nèzmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) ki mu manjka zmožnosti: morda se ni dovolj potrudil ali pa je nezmožen; življenjsko nezmožen človek / plačila nezmožni bolniki so bili oproščeni stroškov za zdravljenje / spolno nezmožen // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije; nesposoben: spoznali so, da je nezmožen za službo / za delo nezmožni ljudje ♪
1356.      nèzmóžnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nezmožen človek: imel je občutek, da ima same nezmožneže okrog sebe ♪
1357.      nèzmóžnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nezmožnega človeka: s tem je dokazal svojo nezmožnost; duševna, telesna nezmožnost / spolna nezmožnost / nezmožnost za delo nesposobnost ♪
1358.      nèznačájen  -jna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni značajen: neznačajen človek ♪
1359.      nèznačájnež  -a m (ȅ-ȃ) ekspr. neznačajen človek: s temi neznačajneži ni hotel imeti opravka ♪
1360.      nèznačájnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost neznačajnega človeka: zaradi svoje neznačajnosti ni užival spoštovanja ♪
1361.      nèznačílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni značilen, ni tipičen: neznačilni primeri bolezni / neznačilna pisava ♪
1362.      neznajdljiv  ipd. gl. neiznajdljiv ipd. ♪
1363.      neználec  -lca m (ȃ) knjiž. neveden človek, nevednež: vsi so veliki neznalci; pravi neznalec je ♪
1364.      nèznàn  in nèznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) nepomemben, brezpomemben: delo neznanega avtorja; na seznamu so bila samo neznana imena ♪
1365.      neznàn  in neznán -ána -o prid. (ȁ á; á) 1. ki ni znan: hodil je po neznanih krajih; srečevati neznane ljudi / neznani moški glasovi; tuji, neznani obrazi / neznani občutki; začutil je neznano bolečino / iz neznanega vzroka se je prestrašila; neznana prihodnost / problem mu je bil neznan ni bil poučen o njem / enako prijazni so do znanih in neznanih gostov katerih ne poznajo; po imenu mu je neznan ga ne pozna ∙ izpisuje si neznane besede katerih pomena ne ve, ne razume; ekspr. skrbi so mu neznane nima skrbi; ekspr. razsipnost mu je ostala neznana ni postal razsipen ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča 2. katerega identičnost, izvor nista ugotovljena: grobovi neznanih vojakov; vlomilec je neznan ga še iščejo / grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino; neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 3. star. nenavaden, čuden: pogled na razdejanje je bil neznan; obšla ga je neznana groza 4. star. neznanski: prizadejal jim je neznano sramoto; zavladalo je neznano veselje neznáno prisl.: neznano se je razveselil; neznano jezen je bil / v povedni rabi ni mu bilo neznano, da ga ne marajo / odšel je neznano kam; prišel je od neznano kod / piše se tudi skupaj: oditi neznanokam; stanuje neznanokje; sam.: to je zanj nekaj neznanega; pot v neznano; strah pred neznanim ♦ ped. načelo od znanega k neznanemu ♪
1366.      neznánec  -nca m (ā) neznan, nepoznan človek: vstopil je neznanec in prosil za prenočišče; ekspr. soba se je napolnila z znanci in neznanci ♪
1367.      neznánje  -a s (ȃ) kar je nasprotno, drugačno od znanja: zavedati se svojega neznanja; popolno neznanje učencev; nepoučenost in neznanje / neznanje tujih jezikov / napako je naredil iz neznanja, ne iz malomarnosti ♪
1368.      neznánka  -e ž (ā) 1. neznana ženska: pred domačimi vrati jo je čakala neznanka 2. ekspr. kar je neznano, nejasno: na tem področju ni nobenih neznank več; v novem poklicu je naletel na precej neznank / vzponi na gore mu niso neznanka / ta človek mi je neznanka 3. mat. količina, katere vrednost je treba izračunati: odpraviti neznanko; neznanka v drugi potenci; enačba z dvema neznankama; pren., ekspr. upal je, da bodo rešili tudi to neznanko v enačbi njegovega življenja ♪
1369.      neznano...  prvi del zloženk, kakor neznanokaj, neznanokakšen, neznanokam, neznanokje ipd., gl. neznan ♪
1370.      neznánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost neznanega: neznanost prihodnosti, skrivnosti 2. knjiž. kar je neznano: pogled, pot v neznanost / z vseh strani ga je obdajala neznanost neznano okolje, neznani kraji ♪
1371.      neznánski  -a -o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: to je resnično neznanski napor; gledal ga je z neznanskim prezirom; neznanski trušč; knjigo je bral z neznanskim užitkom; z neznansko naglico je stekel po stopnicah / mučila jo je neznanska radovednost; neznansko hrepenenje, sovraštvo, trpljenje 2. star. nenavaden, čuden: pogled na skalnato gmoto mu je vzbujal neznanski občutek; v temi je bil ta kraj precej neznanski / nerad je bil ponoči sam s tem neznanskim človekom // zelo grd, neprikupen: težko je bilo gledati njegov neznanski obraz; obleka neznanske barve / začel je peti s svojim neznanskim glasom 3. star. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave; grozen: zadela ga je neznanska bolezen / roka je postala po kačjem piku zatekla in neznanska neznánsko 1. prislov od neznanski: neznansko se ga boji; neznansko me boli glava; neznansko rad jo ima; neznansko lep človek; neznansko srečna je // ekspr., z rodilnikom izraža visoko stopnjo, veliko mero česa: neznansko dela ima; ta igra mu je povzročala neznansko zabave 2. star., v povedni rabi težko, mučno: neznansko ga je poslušati / neznansko mu je bilo pri duši ♪
1372.      neznánskost  -i ž (ȃ) knjiž., ekspr. lastnost, značilnost neznanskega: neznanskosti svojega hrepenenja ni mogel skriti / neznanskost dogajanja, odločitve / hrup je rasel v neznanskost neskončnost ∙ knjiž., ekspr. to, da se je poročila z morilcem svojega moža, se jim je zdelo neznanskost nerazumljivo dejstvo ♪
1373.      nèznánstven  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni znanstven: neznanstvena metoda, trditev, ugotovitev / neznanstvena raven predavanja jih je razočarala nèznánstveno prisl.: neznanstveno razpravljati o čem ♪
1374.      nèznánstvenost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neznanstvenega: dokazovati neznanstvenost trditve / neznanstvenost mišljenja / tak način dela vodi k neznanstvenosti ♪
1375.      neznáten  -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr. 1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna 2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas ∙ star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost neznátno prisl.: potres je hiše neznatno poškodoval ♪

   1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451