Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (1.092-1.116)



  1.      mehanográf  -a m () uslužbenec, ki dela z mehanskimi stroji, napravami za obdelavo podatkov: v knjigovodstvu potrebujejo še enega mehanografa; knjigovodja mehanograf
  2.      melanín  -a m () biol. snov, ki daje koži, lasem rjavo, temno barvo: v koži črncev je veliko melanina
  3.      menjálnik  -a m () strojn. ohišje z zobniki, ki omogočajo spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi: kupiti, vstaviti menjalnik; zamenjati olje v menjalniku / avtomatski, sinhronizirani menjalnik; dvostopenjski, tristopenjski menjalnik ◊ grad. nosilec, ki nosi zaradi dimnika, napeljave prekinjen glavni nosilec
  4.      mesečína  -e ž (í) svetloba meseca: mesečina je sijala v sobo; zaradi mesečine je bilo precej svetlo; bleda, pesn. srebrna mesečina; žarki mesečine / pogovarjala sta se pri mesečini; biti v mesečini
  5.      mešína  -e m (í) star. (velik) meh: mešina z vinom
  6.      metlíčevje  -a s (í) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti; brnistra: vlakna metličevja se uporabljajo v tekstilni industriji
  7.      mezolítik  -a m (í) arheol. predzgodovinska doba med paleolitikom in neolitikom, srednja kamena doba
  8.      miklávževka  -e ž () v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka
  9.      militarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na militarizem: militaristična miselnost / militaristična politika / militaristična država
  10.      mínibus  -a m () žarg. avtobus za prevoz manjšega števila oseb: podjetje ima svoj minibus
  11.      mirílo  -a s (í) knjiž. pomirjevalno sredstvo: korenika te rastline se uporablja kot mirilo za srce
  12.      miríšče  -a s (í) knjiž. razvaline starodavne naselbine, gradišče: raziskovati mirišče
  13.      mirítelj  -a m () knjiž. kdor miri, pomirja: miritelj v prepirih, sporih; vlada in parlament sta v tem primeru opravljala vlogo miritelja
  14.      mirítev  -tve ž () glagolnik od miriti: miritev sprtih sosedov
  15.      miríti  -ím nedov. ( í) 1. delovati, vplivati na koga tako, da se manj razburja, vznemirja: sin je miril mater, hči pa očeta; brez uspeha so mirili jezne može / publ. miriti razburjene duhove / miriti konje, psa / miriti si živce, vest ∙ miril ga je, da je nekaj le opravljenega tolažil, prepričeval // delati, da je kdo manj glasen, hrupen: zaman je mirila razigrane otroke; miriti razgrajače // star. pomirjati: to delo človeka zelo miri 2. delovati, vplivati na koga tako, da svojega odklonilnega odnosa ne izraža, kaže v preveliki meri, preveč izraziti obliki: miriti sprte sosede / pogosto je morala miriti prepire v hiši / miriti demonstrante mirèč -éča -e: knjiž. mireče besede so vplivale nanj
  16.      mírje  -a s () knjiž. ostanki rimskega (obrambnega) zidu: za vasjo so ostanki mirja / ljubljansko Mirje
  17.      mirnodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na čas, ko ni vojne: mirnodobni razvoj gospodarstva / mirnodobno in vojno stanje ♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti // ki ni za vojaške namene: mirnodobne industrijske naprave; mirnodobna uporaba jedrske energije
  18.      mirnodôbski  -a -o prid. () nanašajoč se na čas, ko ni vojne: služiti redni mirnodobski vojaški rok / mirnodobsko življenje // ki ni za vojaške namene: izkoriščanje atomske energije v mirnodobske namene
  19.      mirnodúšen  -šna -o prid.) knjiž. miren, ravnodušen: mirnodušen človek; kljub izzivanju je ostal mirnodušen mirnodúšno prisl.: mirnodušno sedi in pije
  20.      mirnodúšje  -a s () knjiž., redko mirnost, ravnodušnost: njegov obraz je kazal popolno mirnodušje
  21.      miróven  -vna -o prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na mir: mirovni pogoji; mednarodno mirovno gibanje; mirovna pogajanja / mirovna konferenca; mirovna pogodba 2. nanašajoč se na mirovanje, neaktivnost: kratkemu obratovanju sledi mirovni presledek; mirovno stanje / mirovno območje ◊ adm. (vojaški) mirovni invalid (vojaški) mirnodobni invalid; elektr. mirovni kontakt stanje, ko sta kontaktna elementa sklenjena v mirovnem stanju; fiz. mirovna lega lega, v kateri telo miruje; mirovna masa masa telesa v mirovanju; jur. mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve
  22.      mitréj  -a m (ẹ̑) arheol. svetišče boga Mitre: rimski mitreji na Ptujskem polju
  23.      mláhav  -a -o in mlahàv -áva -o prid. (á; á) 1. ki je brez napetosti, čvrstosti, moči: mlahave mišice; njene roke so bile mlahave / mlahav gib; od bolezni je še mlahav / mlahav obraz 2. ekspr. ki je brez volje, odločnosti: postal je mlahav in neodločen / mlahav značaj / mlahava in slabotna volja mláhavo in mlahávo prisl.: mlahavo govoriti; prestreljena roka mu mlahavo visi ob telesu
  24.      mlívka  -e ž () zastar. mivka: hoditi po mokri mlivki ob Savi
  25.      mobílen  -lna -o prid. () knjiž. 1. gibljiv, premičen: mobilni del vrat / mobilni bolnik bolnik, ki se lahko sam premika, hodi; sklep ni mobilen 2. prenosen, prestavljiv: mobilen stroj; oddajnik je mobilen ◊ voj. mobilne enote enote, usposobljene za hitre premike

   967 992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117 1.142 1.167 1.192  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA