Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (1.067-1.091)


  1.      meditíranje  -a s (ȋ) glagolnik od meditirati: filozofsko meditiranje; meditiranje o minljivosti ♪
  2.      meditírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. globoko premišljevati, razmišljati: meditirati o življenju; meditirati ob knjigi; zbrano meditirati meditirajóč -a -e: meditirajoč človek ♪
  3.      mèdklíc  -a m (ȅ-ȋ) klic, vzklik med govorjenjem koga, zlasti v javnosti: delati medklice; govornik je medklic preslišal; protestni medklici; medklici iz publike ♪
  4.      mèdklúbski  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki je, poteka med klubi: medklubske tekme ♪
  5.      mèdknjížničen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki je, poteka med knjižnicami: medknjižnično sodelovanje ♦ biblio. medknjižnična izposoja ♪
  6.      mèdkontinentálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) medcelinski: medkontinentalne prometne zveze / medkontinentalna raketa ♪
  7.      mèdkrajéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi ♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji mèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali ♪
  8.      mèdkróvje  -a s (ȅ-ọ̑) navt. prostor med krovoma: prtljago so spravili v medkrovje; dobil je samo še sedež v medkrovju ♪
  9.      médla  -e ž (ẹ̑) gastr. jed iz mešanice kaše ali moke in krompirja ali zelenjave, znana na Gorenjskem: skleda medle ♪
  10.      mèdledén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) geol., v zvezi medledena doba vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama: tajanje ledu v medledeni dobi ♪
  11.      medlênje  -a [med in mǝd] s (é) glagolnik od medleti: jezilo ga je njeno igrano medlenje / sončna luč se je spreminjala v nekakšno rdečkasto medlenje / medlenje po dekletu ♪
  12.      medléti  -ím [med in mǝd] nedov., tudi medlì (ẹ́ í) knjiž. 1. izgubljati zavest: mati na grobu vzdihuje in medli; medlela je in ni mogla spregovoriti; medleti od bolečin 2. izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela; oče je počasi medlel in hiral / cvetlica, drevo medli hira / roke jim medlijo; pren. njegovo navdušenje je medlelo in izginjalo 3. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je že medlel; mesečina zjutraj medli; zarja medli; sonce je začelo zahajati in medleti; pren., ekspr. zvezda te igralke je že začela medleti // ekspr. slabo svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele 4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli večerni zvon / krik medli v daljavi pojema 5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v prazni dvorani medli klavir; ladja že tri dni medli v pristanišču; dolgo je medlela gluha tihota / medleti v siromaštvu in nevednosti 6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma žena medli po tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej ● knjiž., ekspr. oko mi medli od tvoje lepote zelo sem prevzet; knjiž., ekspr. najini srci medlita v sladki sreči zelo sva prevzeta od sreče medlèč -éča -e: krik v smrtni grozi medlečega človeka; medleče moči; medleča roka; medleča sveča; vsa medleča se je naslanjala nanj; prisl.: medleče vprašati ♪
  13.      medlévati  -am [med in mǝd] nedov. (ẹ́) star. medleti: v jeseni rastline medlevajo / ona medleva po njem ♪
  14.      medlévica  -e [med in mǝd] ž (ẹ̑) zastar. omedlevica: od groze je padla v medlevico; prve dni je preživela kot v medlevici ♪
  15.      mèdplanéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, obstaja med planeti: medplanetni prostor // ki je, poteka med planeti: medplanetni poleti / medplanetna ladja vesoljska ladja; medplanetna postaja ♪
  16.      meglílnik  -a [mǝg] m (ȋ) agr. priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice; atomizator ♪
  17.      meglína  -e [mǝg] ž (í) knjiž. megla, meglica: sonce je prodiralo skozi jutranjo meglino; modrikasta meglina ♪
  18.      meglíti  -ím [mǝg] nedov., meglì in mègli (ȋ í) delati kaj nejasno, motno: dim, prah megli ozračje / solze so ji meglile oči; pren., knjiž. njegova izjava megli že tako zapleten položaj; misli se mu meglijo ∙ solze ji meglijo pogled zaradi solznih oči vidi nejasno, nerazločno; knjiž. strah ji je meglil razsodnost povzročal, da ni mogla razsodno misliti; žganje mu megli razum povzroča, da ne more logično misliti, trezno presojati ♦ voj. delati, povzročati umetno meglo meglíti se postajati meglen: dolina se megli; brezoseb. zunaj se je začelo megliti ● knjiž. v daljavi se meglijo gore so nejasno zaznavne, vidne; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo ♪
  19.      meglovít  -a -o [mǝg] prid. (ȋ) zastar. meglen: čemeren, meglovit dan / meglovite teorije ♪
  20.      meglóvje  -a [mǝg] s (ọ̑) ekspr. megla, megle: iz meglovja so segali samo najvišji vrhovi gor; sivo jesensko meglovje ♪
  21.      méh  -a m, mn. mehóvi in méhi (ẹ̑) 1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh; vajenec goni meh / kovaški meh // priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom potrebni zrak: popraviti meh pri orglah; meh dude, harmonike 2. šalj. harmonika: harmonikar je vzel svoj meh in zaigral / nehaj že nategovati, raztegovati, vleči meh, mehove 3. star. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda: godec je pihal na meh 4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža: žival je previdno odrl, da bi lahko prodal njen meh // posoda iz take kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja: nesti kozji, ovčji meh; trebušast meh vina, žita; sesedel se je kot prazen meh / kot psovka ti meh vinski, že spet razgrajaš ● nizko razparal mu bom meh trebuh; na meh dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana; ekspr. na meh te bom odrl napravil, povzročil ti bom kaj zelo neprijetnega; vpije, kot bi ga drli na meh zelo močno, glasno; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; sope kot kovaški meh zelo, glasno ◊ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; čeb. kadilnik na meh; fot. meh raztegljivi del fotografskega aparata med nosilcem objektiva in ohišjem aparata; kamera na meh; muz. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti ♪
  22.      meháč  -a m (á) 1. nar. koroško harmonikar: mehač je veselo igral 2. zastar. kdor goni meh (pri orglah): organist in mehač ♪
  23.      mehak  gl. mehek ♪
  24.      mehanicíst  -a m (ȋ) 1. pristaš mehanicizma: nauk, teorija mehanicistov 2. knjiž. kdor togo, razumsko poenostavljeno prenaša zakonitosti, metode določenega področja na kako drugo, višje področje: ne bodimo taki mehanicisti ♪
  25.      mehanicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na mehanicizem: mehanicistični nazori v biologiji, literarni teoriji in drugih znanostih; sveta ni mogoče razložiti z mehanicistično teorijo / mehanicistično pojmovanje vloge sindikatov mehanicístično prisl.: resnice v umetnosti ni razumel mehanicistično ♪

   942 967 992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117 1.142 1.167  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA