Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (1.042-1.066)


  1.      medicínec  -nca m (ȋ) 1. pog. slušatelj medicinske fakultete: medicinec prvega letnika 2. knjiž., redko zdravnik: znan naravoslovec in medicinec ♪
  2.      medicínka  -e ž (ȋ) 1. pog. slušateljica medicinske fakultete: medicinka prvega letnika 2. šport. velika težka usnjena žoga: tekmovanje v metu medicinke; vaje z medicinko ♪
  3.      medicínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na a) medicino: medicinska knjiga, razprava / medicinski študij; medicinska terminologija / medicinska fakulteta; ustanavljati medicinske šole / medicinska kemija / medicinski instrumenti b) zdravstvene delavce: medicinski tehnik; (višja) medicinska sestra / prirediti medicinski ples ◊ zool. medicinska pijavka pijavka, ki ima hitinaste čeljusti z drobno nazobčanim robom, Hirudo medicinalis medicínsko prisl.: biti medicinsko izobražen ♪
  4.      medíčar  -ja m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec peciva, zlasti medenega: pred cerkvijo so stale stojnice medičarjev // nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medičarjem ♪
  5.      medíčarica  -e ž (ȋ) izdelovalka in prodajalka peciva, zlasti medenega: stojnice medičaric ♦ nav. mn., zool. mravlja, ki dela v želodčku zalogo sladke tekočine za sušne dni ♪
  6.      medíčarstvo  -a s (ȋ) medičarska obrt: upadanje medičarstva ♪
  7.      medičéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rodbino Medici: medičejsko bogastvo ♦ astr. medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti ♪
  8.      medičína  -e ž (í) čeb. sladka tekočina, snov, ki jo čebele nabirajo in predelujejo: čebele nabirajo, srkajo medičino; odlagati, predelovati medičino ♪
  9.      mèdígra  -e ž (ȅ-ȋ) muz. glasba med posameznimi enotami umetniškega dela: medigra med prvim in drugim dejanjem / glasbena, instrumentalna medigra / radijska glasbena medigra ♦ lit. kratka komična igra s tipičnimi osebami, igrana v odmorih pri predstavah resnejših gledaliških del, zlasti v renesansi ♪
  10.      médij  -a m (ẹ́) 1. kdor je, bo hipnotiziran: izbrati medija iz občinstva; uspavati medija // v okultizmu kdor je v transu primeren za posredovanje med resničnostjo in svetom duhov: medij v transu / biti dober medij 2. knjiž. snov, sredstvo, zlasti kot nosilec fizikalnih ali kemičnih procesov: zrak je medij za zvočne valove; ladja se giblje hkrati v dveh medijih: v vodi in v zraku; kemična reakcija v alkoholnem mediju; trenje v tekočem mediju / medij zelo hitro odteka iz reakcijskega motorja 3. knjiž. sredstvo, pripomoček: televizija je važen medij za informiranje ljudi; dramatika je njegov glavni izpovedni medij; propagandni medij; medij sporazumevanja teh ljudi je angleščina / publ. množični mediji časopisje, radio, televizija / z oslabljenim pomenom izražati čustva z medijem poezije / poglavitni medij pripovedi v romanu je nevrotičen mladostnik posredovalec ◊ lingv. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja ♪
  11.      médija  -e ž (ẹ́) tisk. tiskarska črka, po velikosti med cicerom in tercijo: staviti v mediji ♪
  12.      médijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na medij: pripisujejo ji medijske in telepatske lastnosti / publ.: postati medijska zvezda; medijska sredstva časopisi, radio, televizija ♪
  13.      medikamènt  -ênta m (ȅ é) knjiž. zdravilo: vzeti kak medikament za prebavo; zdravljenje z medikamenti ♪
  14.      medikamentózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. nanašajoč se na medikament: medikamentozno zdravljenje / medikamentozni izpuščaj izpuščaj, ki se pojavi zaradi uživanja zdravil ♪
  15.      médikus  -a m (ẹ̑) star. zdravnik: iti po medikusa; grajski medikus; sloviti medikus in filozof ♪
  16.      medílnica  -e ž (ȋ) nar. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja: prinesi medilnico ♪
  17.      mediokritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. povprečnost: dvigati se nad mediokriteto / zmaga mediokritete 2. povprečnež: preganjati mojstre in poveličevati mediokritete ♪
  18.      medíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer je med: medved je našel medišče // čeb. prostor v panju, kjer čebele odlagajo med: dajati sate v medišče ♪
  19.      medíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na medišče: mediščna prostornina / mediščni sat; mediščna naklada ♪
  20.      meditácija  -e ž (á) knjiž. globoko premišljevanje, razmišljanje: poglabljati se v meditacije; filozofska meditacija; meditacija o minljivosti / publ. knjiga meditacij ♦ rel. premišljevalna molitev ♪
  21.      meditatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. premišljujoč, razmišljajoč: njegov meditativni značaj / meditativno razpoloženje ♦ lit. meditativni lirik; meditativna pesem ♪
  22.      meditatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost meditativnega: meditativnost pesmi ♪
  23.      mediteránec  -nca m (ȃ) kdor živi v deželah ob Sredozemskem morju ali je doma iz njih: v skupini je bilo nekaj severnjakov in mediterancev / po svojem čustvenem svetu je mediteranec ♪
  24.      mediteránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sredozemsko morje ali obkrožajoče ga dežele; sredozemski: mediteranske države / mediteranska flora / njegove slike izdajajo mediteranski temperament ◊ arhit. mediteranska hiša kamnita hiša s položno streho, krito s korci; geogr. mediteransko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem, sredozemsko podnebje ♪
  25.      medíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati, da postane kaj medno, mehko: mediti sadje; jabolka so dali medit; te hruške se hitro medijo; pren., ekspr. prosila ga je in medila, a ni se dal pregovoriti ♦ agr. mediti lan goditi 2. izločati snov, iz katere delajo čebele med: ajda, akacija, cvetje medi; hoja medi; dobro, slabo mediti medèč -éča -e: medeča rastlina ♪

   917 942 967 992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117 1.142  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA