Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (9.776-9.800)


  1.      klínkati  -am nedov. (ȋ) ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: klinkal je z verigo ♪
  2.      klípsna  -e ž (ȋ) nižje pog. zaponka, sponka: kolesar si je spel hlačnice s klipsnami / smučarski čevlji na klipsne ♪
  3.      klišárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje klišejev: barvne klišeje so naredili v klišarni Ljudske pravice; ročna stavnica in klišarna ♪
  4.      kljúb  predl. (ȗ) z dajalnikom za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: iti na sprehod kljub dežju; zborovati kljub prepovedi; uspeti kljub vsem težavam // v prislovni rabi, navadno v zvezi kljub temu izraža nasprotje s prej povedanim: reven je. Kljub temu je radodaren; ranjen je bil, pa je kljub temu prišel do tovarišev / kljub vsemu ga ima še rada kljúb tému da vez., v dopustnih odvisnih stavkih čeprav: večerja nama ni teknila, kljub temu da je bila okusna / piše se tudi z vejico hoče naprej kljub temu, da ne zna poti ♪
  5.      kljúč  -a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ // takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem 2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv 3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice 4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ // ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema 5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku ● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno ◊ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; muz. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico ♪
  6.      ključávničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ključavnico: ključavnična vzmet / vrata z veliko ključavnično luknjo ♪
  7.      kljúka  -e ž (ú) 1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat 2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice // na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko 3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice 4. žarg. negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini 5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral 6. redko vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti 7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko ● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito ◊ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici ♪
  8.      kljúkec  -kca m (ȗ) 1. nar. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti kljukec; rezati grozde s kljukcem 2. ekspr. šaljiv, navihan človek: to ti je kljukec / lažnivi kljukec ♪
  9.      kljúnčkati  -am nedov. (ȗ) 1. s kljunom se dotikati kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob kljunčka grlico; ptici se kljunčkata // šalj. poljubljati: kljunčkala ga je in božala 2. redko kljuvati: škrjanček kljunčka travnate bilke / kokoši kljunčkajo po zemlji ♪
  10.      kljúsa  -e ž (ú) ekspr. star, onemogel konj: osedlali, zapregli so ubogo kljuso / stara, suha kljusa // slabš. konj sploh: kaj bo on s tisto svojo kljuso / kot psovka ali ti ni nič povedala, prekleta kljusa ♪
  11.      kljusáč  -a m (á) vet., zlasti v ameriškem okolju konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani: kljusači in kasači ♪
  12.      kljúsast  -a -o prid. (ú) ekspr. star, onemogel: kljusasti konji ♪
  13.      kljúsati  -am in kljusáti -ám nedov. (ú; á ȃ) ekspr. počasi, okorno stopati: konj je utrujeno kljusal za svojim gospodarjem ♪
  14.      kljúse  -ta in kljusè -éta s (ú; ȅ ẹ́) ekspr. star, onemogel konj: kljuse je s težavo vleklo voz; jahati na kljusetu // slabš. konj sploh: kaj pa ima razen tistih treh kljuset ♪
  15.      kljúsica  -e ž (ú) ekspr., redko star, onemogel konj: v hlevu smo našli le garjavo kljusico ♪
  16.      kljúvanje  in kljuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od kljuvati: kljuvanje piščancev / čutil je kljuvanje v rami ♪
  17.      kljúvati  -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú) 1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati // udarjati, tolči s kljunom: žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče 2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v prstu mi kljuje; v sencih mu je neznosno kljuvalo 3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek: v njem je kljuvala zavest krivde; v srcu ji kljuje skrb; brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo kljúvati se, tudi kljuváti se tepsti se (s kljunom): petelina sta se kljuvala ♪
  18.      kló  -ja m (ọ̑) žarg., kratica, prva leta po 1945 krajevni ljudski odbor: kloji so že razposlali vabila ♪
  19.      kloáka  -e ž (ȃ) knjiž. (odtočni) kanal, navadno v mestu: kloaka ni mogla več požirati vode; blato iz kloak / ostanki rimskih kloak; pren. kloaka laži in klevet ♦ zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo ♪
  20.      klobásar  -ja m (ȃ) redko klobasičar: naročiti klobase pri klobasarju ♪
  21.      klobásičarski  in klobasíčarski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na klobasičarje: klobasičarski stroji / klobasičarska stroka ♪
  22.      klobučárka  -e ž (á) izdelovalka klobukov: naročila je klobuk pri znani klobučarki ♪
  23.      klobúčnica  -e ž (ȗ) škatla za klobuk: spraviti klobuk v klobučnico ♪
  24.      klòf  medm. (ȍ) posnema glas pri klofuti: klof, ga je udarila po licu ♪
  25.      klókan  -a m (ọ̑) zool. kenguru: veliki klokan ♪

   9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA