Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (9.626-9.650)


  1.      kipênje  -a s (é) glagolnik od kipeti: kipenje mleka / kipenje industrijskega mesta / kipenje kupol ♦ agr. kipenje mošta vrenje mošta ♪
  2.      kíper  -ja m (í) žarg. tovorni avtomobil z nagibnim kesonom; prekucnik: proda nov kiper; sedemtonski kiper / tristranski kiper s kesonom, ki se lahko nagne na tri strani; neskl. pril.: kamion kiper izvedbe ♪
  3.      kipéti  -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze // z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku ● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito ♪
  4.      kípnik  -a m (ȋ) gastr. močnata jed, kuhana v sopari: orehov, rižev kipnik ♪
  5.      kípniti  -em nedov. in dov. (í ȋ) nar. vzhodno vzhajati, naraščati: testo noče kipniti kípnjen -a -o: kipnjen kruh ♪
  6.      kipobórec  -rca m (ọ̑) star. ikonoklast: kot kipoborca so ga neusmiljeno mučili ♪
  7.      kipovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. plastičen: kipoviti liki ♪
  8.      kirás  -a m (ȃ) nekdaj prsni oklep brez rokavov: nosi kiras ♪
  9.      kirasír  -ja m (í) nekdaj vojak konjeniške enote s prsnim oklepom, šlemom in rokavicami: šel je polk za polkom: dragonci, kirasirji, artilerija; švedski kirasir ♪
  10.      kirasírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kirasirje: kirasirski polk / kirasirski konj ♪
  11.      kiretírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. odstraniti maternično sluznico; izpraskati, postrgati ♪
  12.      kírieléjson  in kirjeléjson -a m (ȋ-ẹ̑; ẹ̑) etn. srednjeveška nabožna pesem v ljudskem jeziku z refrenom: Kyrie eleison: najstarejši slovenski kirielejsoni ♪
  13.      kirij  gl. curij ♪
  14.      kirjelejson  gl. kirielejson ♪
  15.      kirúrg  -a m (ȗ) zdravnik specialist za kirurgijo: je odličen kirurg; zborovanje kirurgov / pljučni, srčni kirurg za operacije pljuč, srca; kirurg ortoped ♪
  16.      kirúrgičen  -čna -o prid. (ú) kirurški: kirurgični instrumenti / kirurgični oddelek ♪
  17.      kirurgíja  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolezni z operacijo: razvoj kirurgije / čeljustna kirurgija; plastična kirurgija ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa ♦ med. mala kirurgija ki se ukvarja z manjšimi operacijami // tako zdravljenje: takrat še niso poznali kirurgije 2. pog. kirurški oddelek v bolnici: šef kirurgije / leži na kirurgiji ♪
  18.      kirúrginja  -e ž (ȗ) zdravnica specialistka za kirurgijo: kirurginje in stomatologinje ♪
  19.      kirúrški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kirurge ali kirurgijo: kirurška odstranitev dela telesa / kirurški instrumenti; kirurške rokavice / kirurški poseg operacija / kirurški kongres; kirurško zborovanje / zdravi se na kirurškem oddelku; kirurška klinika ♦ med. kirurški nož; kirurška nit ♪
  20.      kís  -a m (ȋ) tekočina kislega okusa, ki se uporablja zlasti kot začimba: dodati, vliti kis na solato; olje in kis / jabolčni, sadni, vinski kis ♪
  21.      kisál  -i [au̯] ž (ȃ) nar. zahodno kisla repa ali kislo zelje: poln čeber kisali / svinjsko rebrce s kisaljo ∙ nar. zahodno jed ima preveč kisali je prekisla // kisla pijača: te kisali ne bom pil ♪
  22.      kisálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za kisanje: kisalno sredstvo / kisalna posoda posoda, v kateri se kaj kisa ♪
  23.      kísanje  -a s (ȋ) glagolnik od kisati: kisanje mleka / kisanje krme ♦ biol. bakterije mlečnega kisanja ♪
  24.      kisárna  -e ž (ȃ) prostor, obrat za izdelovanje kisa: kisarni so prizidali objekt za konzerviranje zelenjave ♪
  25.      kísati  -am nedov. (ȋ) 1. delati kaj kislo: kisati juho; kisati z vinskim kisom // povzročati, da postaja kaj kislo: kisati repo, zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: kisati travo / kisati krmo kísati se 1. zaradi vrenja postajati kisel: mleko, vino se kisa; zelje se že kisa // ekspr. kvariti se, slabšati se: hrana se je že začela kisati ∙ ekspr. pamet se mu kisa v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. vreme se že ves dan kisa je, postaja neprijetno, pusto 2. ekspr. z izrazom na obrazu, z obnašanjem kazati nerazpoloženje, nejevoljo: pijte, kaj bi se kisali; ni ga bilo, nekaj se kisa / nehaj se že kisati jokati ♪

   9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA