Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (9.601-9.625) 
- kinológ -a m (ọ̑) strokovnjak za kinologijo: je znan kinolog ♪
- kinologíja -e ž (ȋ) veda o psih: časopis za lov in kinologijo ♪
- kinolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kinologe ali kinologijo: kinološka prireditev / kinološka literatura / kinološki sodnik / kinološko društvo ♪
- kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [u̯c] m (ȋ-ȃ) publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci ♪
- kínooperatêr -ja m (ȋ-ȇ) kdor dela s kinoprojektorjem: razpisano je mesto kvalificiranega kinooperaterja ♪
- kínopredstáva in kíno predstáva -e ž (ȋ-ȃ) filmska predstava: obiskati kinopredstavo / mladinska, šolska kinopredstava ♪
- kínoprográm -a m (ȋ-ȃ) publ. program filmskih predstav: kinoprogram za danes ♪
- kínoprojéktor -ja m (ȋ-ẹ́) priprava za projiciranje filmov: šola je dobila nov kinoprojektor ♪
- kinoskóp tudi kinoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) redko cinemaskop ♪
- kínostúdio -a m (ȋ-ú) studio za snemanje (filmov): dela v kinostudiu / v kinostudiih Vesna-filma ♪
- kinotéčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kinoteko: uporabiti kinotečno in arhivsko gradivo / kinotečni program, spored / kinotečni film; večerne kinotečne predstave / dobili so novo kinotečno dvorano ♪
- kinotéka -e ž (ẹ̑) ustanova, ki sistematično urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare filme: v kinoteki je na sporedu sovjetski film / spored jugoslovanske kinoteke // sistematično urejena zbirka pomembnejših starih filmov: filmi iz kinoteke ♪
- kínovec -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: kavčukovec in kinovec ♪
- kinžal gl. kindžal ♪
- kiósk in kíosk -a m (ọ̑; ȋ) majhna hišica na prostem za prodajanje časopisov, jestvin, drobnih predmetov: kupiti časopis v kiosku; karte prodajajo v kioskih; kiosk na vogalu / časopisni kiosk; turistični kiosk v katerem se dajejo informacije, menjavajo valute, prodajajo spominki // v orientalskem okolju vrtna hišica, paviljon: pod palmami je stal kiosk ♪
- kíp -a m (ȋ) delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet: delati, izklesati kip; bronast kip; kip boginje; kip iz belega marmorja; sedi, stoji kot kip negibno, togo / postaviti komu kip spomenik / Dolinarjev kip ki ga je naredil, izdelal Dolinar / doprsni kip // knjiž., redko podoba, slika, lik: Da kip njegov [pesnikov] bi vam podal, raztresene sem ude zbral (S. Gregorčič) ♪
- kipár -ja m (á) kdor dela, izdeluje kipe: nagrobni spomenik je izklesal kipar; odprli so razstavo plastik znanega kiparja / žarg., um. kipar v lesu ki dela, izdeluje kipe iz lesa ♪
- kipáriti -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. delati, izdelovati kipe: že dolgo slika, riše in kipari / žarg., um. kipari v glini, kamnu in lesu dela, izdeluje kipe iz gline, kamna, lesa / kipariti dekorativne plastike; pren. Če Prijatelj slika, Kidrič mozaično kipari (B. Kreft) ♪
- kipárjenje -a s (á) glagolnik od kipariti: slikanje in kiparjenje / kiparjenje v lesu ♪
- kipárka -e ž (á) ženska, ki dela, izdeluje kipe: slikarke in kiparke ♪
- kipárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kiparje ali kiparstvo: kiparska razstava; kiparska in grafična dela / kiparska umetnost in slikarstvo / kiparsko dleto ♪
- kipárstvo -a s (ȃ) umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem kipov: tehnika kiparstva; kiparstvo in slikarstvo / ukvarja se s kiparstvom z delanjem, izdelovanjem kipov / dekorativno kiparstvo ♪
- kípec -pca m (ȋ) manjšalnica od kip: dela lepe kipce; ženski kipci / doprsni kipec ♪
- kipélen -lna -o prid. (ẹ̑) agr. nanašajoč se na alkoholno vrenje: kipelne glivice / kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline ♪
- kípen -pna -o prid. (ȋ) zastar. plastičen: kipna podoba ♪
9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 
