Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (9.276-9.300)


  1.      kalíf  -a m (ȋ) nekdaj 1. v arabskem okolju vladar: Mohamedovi nasledniki so se imenovali kalifi / bagdadski kalif 2. naslov za turškega sultana kot verskega poglavarja muslimanov ♪
  2.      kalikánt  -a m (ā) bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les ♪
  3.      kalírati  -am dov. in nedov. (ȋ) trg. zmanjšati se po teži, prostornini ali kvaliteti med prevozom, predelavo, skladiščenjem: živina je med prevozom kalirala ♪
  4.      kalívec 2 -vca m (ȋ) delavec, ki kali kovinske predmete: visokokvalificirani kalivec ♪
  5.      kalkírati  -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze: kalkirati nemške izraze ♪
  6.      kalkulátor  -ja m (ȃ) žarg. računski stroj: integrator in kalkulator ♪
  7.      kalkulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kalkulirati: kalkuliranje stroškov / kalkuliranje dohodka gospodarskih organizacij ♪
  8.      kalkulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ekon. delati kalkulacijo, izračunavati: analizirati in kalkulirati / obračun je pokazal, da so dobro kalkulirali / kalkulirati stroške ♪
  9.      kalmúk  in kálmuk -a m (ȗ; ȃ) tekst. debela flanela z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve: odeja iz kalmuka ♪
  10.      kálnica  -e ž (ȃ) zool. čebeli podobna žuželka, katere repata ličinka živi v kalni, umazani vodi, Eristalis tenax ♪
  11.      kálnost  -i ž (á) lastnost, značilnost kalnega: kalnost vina, vode / kalnost oči / povzročati kalnost ♪
  12.      kálo  -a m (ȃ) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo ♪
  13.      kalokagatíja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih idealna skladnost med lepim in dobrim ♪
  14.      kalomél  -a m (ẹ̑) kem. živosrebrov klorid: uporaba kalomela v zdravilstvu ♪
  15.      kalónce  prisl. (ọ̑) nar. tolminsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo: nesti otroka kalonce ♪
  16.      kaloríja  -e ž (ȋ) enota za merjenje toplote: dnevni obrok hrane znaša 2.400 kalorij / ta premog ima 4.500 kalorij / meriti v kalorijah ♦ fiz. mala kalorija; velika kalorija kilokalorija // ekspr. (kalorična) hrana: preveč kalorij si si naložil na krožnik ♪
  17.      kalúpar  -ja m (ȗ) teh. delavec, ki izdeluje (livarske) kalupe: ročni kalupar / livar kalupar ♪
  18.      kalvíl  -a m (ȋ) agr. zelo okusno belo, rumeno ali rdeče jabolko koničaste oblike ♪
  19.      kámba  -e ž (ȃ) ukrivljena lesena palica pri jarmu, ki objame vpreženi živali vrat od spodaj: vstaviti kambo v jarem ♪
  20.      kaméja  -e ž (ẹ̑) um. poldrag kamen z reliefno podobo: ogrlica iz kamej; prstan s kamejo / rimska kameja ♪
  21.      kámen  -mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira // kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material 2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši 3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro 4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve ● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; žarg., um. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ◊ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki je v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju ♪
  22.      kamén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz kamna; kamnit: kameni most; kamena miza; kameno orodje ● zastar. kameno olje nafta ◊ arheol. kamena doba predzgodovinska in prazgodovinska doba ob začetku kvartarja; mlajša kamena doba; geol. kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; min. kamena strela; zool. kamene korale kaméno prisl.: kameno hladna žena; kameno sivo nebo ♪
  23.      kámenje  tudi kaménje tudi kámnje -a s (ȃ; ẹ̑; ȃ) več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamni ● ekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo ♪
  24.      kámerman  -a m (ȃ) film. kdor upravlja televizijsko kamero: kamermani in snemalci ♪
  25.      kamión  -a m (ọ̑) večji avtomobil za prevoz tovorov; tovornjak, tovorni avtomobil: iztovarjati, natovarjati kamion; kabina kamiona; voznik kamiona / pripeljati kamion peska / pettonski kamion; kamion cisterna; kamion hladilnik ♪

   9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA