Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (7.851-7.875)



  1.      izmenjávanje  -a s () glagolnik od izmenjavati: izmenjavanje straže / izmenjavanje dobrin / izmenjavanje izkušenj, mnenj / izmenjavanje pri delu
  2.      izmérek  -rka m (ẹ̑) knjiž. 1. rezultat merjenja: vnašati izmerke v razpredelnico 2. meritev, merjenje: med plovbo so napravili večje število izmerkov
  3.      izmêsti  -mêtem tudi -mêdem dov., izmêtel in izmétel izmêtla tudi izmêdel in izmédel izmêdla, stil. izmèl izmêla (é) z ometanjem, pometanjem odstraniti: izmesti saje iz dimnika / redko izmesti ogorke izpod mize pomesti
  4.      izmešetáriti  -im tudi zmešetáriti -im dov.) pog. s pogajanjem priti do česa: mešetaril je in končno izmešetaril; izmešetaril je njivo / izmešetaril je podaljšanje roka; prim. zmešetariti
  5.      izmèt  -éta m ( ẹ́) redko izmeček, izvržek: v tovarni si prizadevajo, da bi zmanjšali izmet
  6.      izmetáč  -a m (á) 1. knjiž. priprava za izmetavanje: izplati vodo iz čolna z izmetačem 2. publ. izmetalo
  7.      izmetálka  -e [tudi k] ž () zool. odprtina za odtekanje (izrabljene) vode zlasti pri školjkah
  8.      izmetálo  -a s (á) voj. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri ročnem strelnem orožju
  9.      izmetáti  -méčem dov., izmêči izmečíte; izmêtal (á ẹ́) 1. spraviti kaj iz sebe: bolnik je izmetal kri; vse izmeče, kar poje; izmetati iz pljuč, želodca / ognjenik izmeče velike količine lave / ko se plodovi odprejo, izmečejo semena daleč naokrog ∙ ekspr. ženske so si izmetale vse, kar so imele na srcu rekle, povedale 2. z metanjem spraviti kaj iz česa: izmetati kamenje iz zemlje / ekspr. vse razgrajače je izmetal iz gostilne 3. pog., ekspr. potrošiti, porabiti: za obleke izmeče veliko denarja izmetán -a -o: iz jame izmetano kamenje; prim. zmetati
  10.      izmetávanje  -a s () glagolnik od izmetavati: izmetavanje hrane iz želodca / izmetavanje gramoza iz jame
  11.      izmetávati  -am nedov. () 1. spravljati kaj iz sebe: bolnik izmetava kri; izmetavati iz želodca / izmetavati v velikih količinah / mošt izmetava goščo; pren., ekspr. velemesto vsrkava zdrave ljudi in izmetava izmozgane 2. z metanjem spravljati kaj iz česa: kopal je in izmetaval zemljo; izmetavati vodo iz čolna 3. pog., ekspr. trošiti, porabljati: za take reči izmetava denar; prim. zmetavati
  12.      izmezgáti  -ám dov.) nar. štajersko olupiti, omajiti: izmezgati vrbovo šibo
  13.      izmírati  -am nedov. ( ) zastar. izumirati: nekateri rodovi izmirajo
  14.      izmišljáva  -e ž () star. izmišljena stvar: dopolnjevati doživetje z izmišljavami
  15.      izmívanje  tudi zmívanje -a s (í) glagolnik od izmivati: izmivanje rane / izmivanje madežev
  16.      izmolíti  -mólim dov. ( ọ́) rel. z molitvijo priti do česa: izmoliti srečo, zdravje; izmolila je, da se je sin spreobrnil; cele noči je premolil, a miru si ni izmolil izmolíti se ekspr. z molitvijo se utruditi, izčrpati: molila je tako dolgo, da bi se skoraj izmolila / izmolila si je dušo; prim. zmoliti
  17.      izmozgávanje  -a s () glagolnik od izmozgavati: nečloveško izmozgavanje delavcev
  18.      izmúzniti se  -em se tudi zmúzniti se -em se dov.) 1. uiti iz prijema: ribo je že držal, pa se mu je izmuznila / kladivo se mu izmuzne, zastar. mu izmuzne iz rok; pren. zmaga se jim je izmuznila iz rok 2. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku se je izmuznil; izmuzniti se iz hiše, na dvorišče, skozi razpoko; pren. ta pesem se mu je izmuznila iz spomina 3. ekspr. izogniti se: izmuzniti se sovražnikovi zasedi / izmuzniti se nadzorstvu / izmuzniti se odgovoru ne hoteti odgovoritiekspr. denar se mu hitro izmuzne iz rok ga hitro porabi, zapravi; ekspr. pri pregledovanju se je izmuznilo nekaj napak so bile spregledane; ekspr. ne boš se izmuznil moral boš storiti, kar se zahteva, pričakuje; prim. zmuzniti se
  19.      iznajdljívec  -vca m () ekspr. iznajdljiv človek: tak iznajdljivec bo že rešil to vprašanje
  20.      iznášanje  -a s () glagolnik od iznašati: iznašanje pohištva iz goreče hiše / iznašanje predlogov
  21.      iznenádenost  -i ž () knjiž., redko presenečenje: od iznenadenosti ni vedela, kaj naj reče
  22.      iznevérjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest: izneverjati komu nevesto iznevérjati se postajati nezvest: dekle se mu izneverja / prijatelji se mu izneverjajo / izneverjati se domačemu kraju / izneverjati se načelom ne držati se jih
  23.      iznevérjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izneveriti: izneverjenje možu / izneverjenje obljubi
  24.      iznevérnik  -a m (ẹ̑) zastar. odpadnik: razglasili so ga za iznevernika in mu vzeli vsa posestva
  25.      iznevídeti  -im in znevídeti -im dov.) nar. zahodno začutiti nenaklonjenost, odpor do koga: zaradi surovosti so ga ljudje iznevideli

   7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA