Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (7.776-7.800)



  1.      izkopína  -e ž (í) zastar. izkopanina: med izkopinami je tudi nakit
  2.      izkopnína  -e ž () 1. mont. izkopani material: nakladati izkopnino v vozičke; količina izkopnine 2. zastar. izkopanina: srednjeveške izkopnine
  3.      izkoprneti  ipd. gl. skoprneti ipd.
  4.      izkoreníniti  -im dov.) 1. spraviti iz zemlje s koreninami vred: izkoreniniti drevo; tako žilavo travo je težko izkoreniniti // ekspr. povzročiti, da kdo ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: s tako vzgojo so ga popolnoma izkoreninili; ne bom več ostal, zdi se mi, da sem se izkoreninil 2. ekspr. odpraviti, odstraniti: izkoreniniti brezposelnost, izkoriščanje / skušali so mu izkoreniniti predsodke / izkoreniniti tuberkulozo izkorenínjen -a -o: izkoreninjena rastlina; ta bolezen je pri nas že skoraj izkoreninjena; v mestu se je počutil izkoreninjenega
  5.      izkorenínjati  -am nedov. (í) ekspr. odpravljati, odstranjevati: izkoreninjati napake / izkoreninjati male narode
  6.      izkorenínjenec  -nca m () ekspr. človek, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: kaj naj počnemo, izkoreninjenci smo; to so sami izkoreninjenci in odpadniki ◊ gozd. drevo, ki ga je izruval veter
  7.      izkorenínjenje  -a s () glagolnik od izkoreniniti: izkoreninjenje brezposelnosti; boj za dokončno izkoreninjenje fašizma / izkoreninjenje tuberkuloze
  8.      izkorenínjenost  -i ž () ekspr. stanje človeka, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: duhovna, narodna izkoreninjenost človeka; polastila se ga je zavest izkoreninjenosti
  9.      izkorístek  -tka m () teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, kolikšen del snovi, energije, dela je koristno porabljen: izkoristek se je povečal za deset odstotkov; doseči dober izkoristek; izkoristek goriva, rude; izkoristek toplote pri kuhanju s plinom je višji kot pri električnem štedilniku / toplotni izkoristek / efektivni izkoristek delovnega časa efektivna izkoriščenostagr. klavni izkoristek vse, kar se pridobi z zakolom živali; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; izkoristek elektromotorja razmerje med mehansko močjo, ki jo elektromotor oddaja, in električno močjo, ki se elektromotorju dovaja; fiz. mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja
  10.      izkorístiti  -im dov.) 1. popolnoma, v celoti porabiti: izkoristil je ves kredit / dopusta ne more več dobiti, ker ga je že izkoristil // napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni: dobro izkoristiti prostor / izkoristiti in zapraviti čas / lepo vreme so izkoristili za izlet 2. napraviti, da kaj opravi svoj namen: izkoristiti stroje / izkoristiti gorivo 3. napraviti, da kaj prinese ugodnosti: izkoristil je trenutni položaj na tržišču in prodal zalogo / izkoristil je položaj in pobegnil ♦ šport. izkoristiti enajstmetrovko doseči gol z enajstmetrovke // napraviti, da kaj neupravičeno prinese ugodnosti: izkoristiti službeni položaj / izkoristiti dolžnika ● izkoristiti gozd uporabiti ga v gospodarske namene izkoríščen -a -o: stroji niso dovolj izkoriščeni; vse možnosti še niso izkoriščene; za kmetijstvo izkoriščene površine
  11.      izkoristljív  -a -o prid. ( í) ki se da izkoristiti: napolniti ves izkoristljivi prostor; izkoristljivi viri energije
  12.      izkoríščanec  -nca m (í) kdor je izkoriščan: družba brez izkoriščevalcev in izkoriščancev
  13.      izkoríščanje  -a s (í) glagolnik od izkoriščati: izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene / izkoriščanje službenega položaja / izkoriščanje delavcev / publ. izkoriščanje človeka po človeku / izkoriščanje gozdov, rudnikov ♦ ekon. kapitalistično izkoriščanje
  14.      izkoríščanost  -i ž (í) stanje izkoriščanega človeka: prizadela ga je izkoriščanost teh ljudi
  15.      izkoríščati  -am nedov. (í) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko izpolnjuje: ljudje so izkoriščali podzemeljske jame za bivanje; dobro izkoriščati prostor / prav izkoriščati prosti čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: dobro izkoriščati krmo; izkoriščati stroje / izkoriščati gorivo 3. delati, da kaj prinaša ugodnosti: izkoriščati položaj na tržišču / izkoriščati ugodne priložnosti // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izkoriščal je svoj službeni položaj / izkoriščali so njeno dobroto 4. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela: izkoriščati delavce 5. uporabljati kaj v gospodarske namene: izkoriščati gozdove, rudnike, zemljišča izkoriščajóč -a -e: izkoriščajoč ugodno priložnost, so partizani napadli postojanko; izkoriščajoči družbeni sloj izkoríščan -a -o: izkoriščani delavci; načrtno izkoriščani gozdovi; racionalno izkoriščani stroji; sam.: nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi
  16.      izkoríščenje  -a s () glagolnik od izkoristiti: načrtno izkoriščenje delovnega časa / izkoriščenje energije
  17.      izkoríščenost  -i ž () značilnost izkoriščenega: dobra izkoriščenost počitniških domov; povprečna izkoriščenost stroja / elektrarne so dosegle že skrajno stopnjo izkoriščenosti
  18.      izkoriščeválec  -lca [c] m () 1. kdor si neplačano prilašča proizvode tujega dela: izkoriščevalec delavcev; oblast izkoriščevalcev; nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi 2. publ. kdor kaj izkorišča: komponist se je pokazal kot dober izkoriščevalec orkestrskega zvoka
  19.      izkoriščeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izkoriščanje: izkoriščevalni nameni / izkoriščevalni sistem / izkoriščevalna družba izkoriščevalska
  20.      izkoriščeválka  -e [k] ž () ženska oblika od izkoriščevalec: izkoriščevalka delavk
  21.      izkoriščeválski  -a -o [s] prid. () nanašajoč se na izkoriščevalce: izkoriščevalski način proizvodnje / izkoriščevalski razred; izkoriščevalski sistem; izkoriščevalska družba
  22.      izkoriščevánje  -a s () izkoriščanje: izkoriščevanje delavcev / izkoriščevanje gozdov
  23.      izkoriščeváti  -újem nedov.) izkoriščati: izkoriščevati delavce / izkoriščevati gozdove izkoriščujóč -a -e: izkoriščujoč slabosti drugih, je dosegel svoj cilj
  24.      izkoščíčiti  -im dov.) gastr. odstraniti koščico iz sadeža: izkoščičiti češnje, marelice izkoščíčen -a -o: izkoščičene breskve; izkoščičeno sadje
  25.      izkovati  gl. skovati

   7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA