Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (7.626-7.650)



  1.      iz...  ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati, izčrpati, izluščiti, izseliti, izseljevati, izstopiti, iztisniti / izgnati iz dežele; izkopati izpod razvalin b) izhodišča, izvora: izhajati, izvirati c) dosege zaželenega namena, cilja: izberačiti, izbojevati, izprositi, izučiti č) prenehanja obstajanja, stanja: izginiti, izginjati / v zvezi s se izbliskati se, izdišati se, izgnojiti se d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): izbočiti, izbrisati, izdelati, izdelovati, izkristalizirati, izračunati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: izboljšava, izdelek, izdelovalen, izgon, izvor 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: izglagolski, izimenski, izreden; izbliza; prim. z...
  2.      izabéla  -e ž (ẹ̑) samorodna trta z zelo velikimi listi in srednje velikimi rdeče vijoličastimi grozdi: vinograd je zasajen z izabelo / na brajdi že zori izabela // vino iz grozdja te trte: nalil mu je kozarec izabele
  3.      ízba  -e ž () 1. knjiž. soba, navadno manjša: prebeliti izbo; povabil ga je v svojo izbo; gosposka, majhna, mračna, topla izba / podstrešna izba 2. nar. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši; hiša: vsa družina se je zbrala v izbi / prednja izba 3. nar. podstrešje: skriti se na izbi; stopnice na izbo
  4.      izbacníti  in izbácniti -em dov. ( á ā) zastar. izključiti: izbacnili so ga iz društva, šole
  5.      izbalancirati  in izbalansirati ipd. gl. zbalansirati ipd.
  6.      izbegljív  -a -o prid. ( í) knjiž. izmikajoč se, negotov: izbegljiv nasmeh izbegljívo prisl.: pisati o stvari nedoločno in izbegljivo
  7.      ízbica  -e ž () manjšalnica od izba: gorka, temna izbica / stanoval je v podstrešni izbici
  8.      izbíjati  -am nedov. (í) 1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbijati zagozde // s silo, z močnimi udarci odstranjevati: izbijati napadalcem orožje iz rok ∙ ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvomfiz. izbijati elektrone iz kovin 2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem dosegati, da kdo ne misli več na kaj: take ideje, misli, načrte je treba ljudem izbijati (iz glave) // s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: izbijati otroku trmo 3. ekspr., redko dobivati, pridobivati: iz kupčije izbija lepe dobičke 4. publ., navadno s prislovnim določilom pojavljati se: nove ideje izbijajo na dan; problem neurejenosti cest ponovno izbija 5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, čok: bližati in izbijati; prim. zbijati
  9.      izbirálka  -e [k tudi lk] ž () ženska, ki izbira: izbiralke so odbirale kamenje iz premoga
  10.      izbirljív  -a -o prid. ( í) redko izbirčen: izbirljiv otrok / izbirljiv v jedi
  11.      izbíti  -bíjem dov., izbìl (í ) 1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala // s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko ∙ ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkovitifiz. izbiti iz kovine elektrone 2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo / zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati // s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost 3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čimveč dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon 4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini izbít -a -o: izbiti elektroni; izbiti zobje; prim. zbiti
  12.      izbljúniti  -em dov.) redko izvreči iz želodca; izbruhniti: izbljuniti jed
  13.      izbókel  -kla -o [ǝ] prid. (ọ́) ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: izbokla ploskev, stena; izboklo dno / izbokle oči izbuljenegeom. izbokli kot izbočeni kot; prim. izbočiti
  14.      izbóljšek  -ška m (ọ̑) 1. redko izboljšava: tehnični izboljšek 2. star. priboljšek: z izboljški ga je pridobila
  15.      izbórnik  -a m (ọ̑) zgod., navadno v zvezi knez izbornik volilni knez: mejni grofje in knezi izborniki
  16.      izbŕbati  -am dov. () izbezati, izbrskati: izbrbati kaj iz nosa // ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: komaj je izbrbala denar od njega
  17.      izbrisávati  -am tudi zbrisávati -am nedov. () redko brisati, izbrisovati: izbrisavati pomožne črte / izbrisavati napake
  18.      izbrísen  -sna -o prid. () ki se da izbrisati: izbrisen napis ◊ jur. izbrisna pobotnica dokument, s katerim se potrjuje, da je terjatev zastavnega upnika v zemljiški knjigi črtana
  19.      izbrisljív  -a -o prid. ( í) ki se da izbrisati: izbrisljiv napis
  20.      izbrisováti  -újem tudi zbrisováti -újem nedov.) brisati: izbrisovati pomožne črte / mednarodno sodelovanje izbrisuje meje
  21.      izbríti  -bríjem dov., izbrìl in izbríl (í ) obriti s premikanjem rezila proti smeri rasti, lege dlak: najprej ga je obril, nato pa še izbril
  22.      izbrízg  -a m () glagolnik od izbrizgniti: izbrizg tekočine ♦ med. izbrizg semena iztek semena pri najvišji spolni nadraženosti
  23.      izbrízgati  -am dov. () v močnem curku spraviti kaj tekočega iz česa: nekatere živali izbrizgajo strup; izbrizgati vodo iz črpalke; pren., ekspr. izbrizgati strup sovraštva na koga
  24.      izbrizgávati  -am nedov. () v močnem curku spravljati kaj tekočega iz česa: izbrizgavati vodo; izbrizgavati črnilo iz nalivnega peresa
  25.      izbrízgniti  -em dov.) v močnem curku izpustiti kaj tekočega iz česa: izbrizgniti slino iz ust; žival je izbrizgnila strupen sok

   7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA