Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (726-750)
- báhanje in bahánje -a s (á; ȃ) glagolnik od bahati se: to je le prazno bahanje ∙ preg. velik v bahanju, majhen v dejanju ♪
- baharíja -e ž (ȋ) ekspr. bahavo vedenje ali govorjenje: njihova baharija mu ni všeč; sama baharija ga je; pri sosedu ni drugega ko baharija / zapravlja iz same baharije ♪
- baháriti -im in baháriti se -im se nedov. (á ȃ) ekspr. bahati se: fant je baharil, kako je močen / pav se bahari po dvorišču ♪
- baharítnež -a m (ȋ) ekspr., redko bahač: težko prenašam tega baharitneža ♪
- baháški -a -o prid. (á) ki se zelo baha: to so bahaški ljudje; iz bahaške družine je / bahaške besede baháško prisl.: bahaško se vesti ♪
- baháštvo -a s (ȃ) bahavost, bahanje: iz samega bahaštva si je kupil avto; njegove besede so bile prazno bahaštvo ♪
- bahàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti ♪
- báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♪
- bahátiti se -im se tudi bahátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko bahati se: rad se bahati / v bregu se bahatijo smreke ♪
- bahátost -i ž (á) lastnost bahatega človeka: njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo ♪
- bahljáti -ám nedov. (á ȃ) redko plapolati, plameneti, plamteti: ogenj bahlja ♪
- bájaništvo -a s (ā) iskanje z bajanico ♪
- bajeslóven -vna -o (ọ̑) pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine; bajeslovno bitje ♪
- bajonéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bajonet: bajonetna nožnica / bajonetni napad ♦ elektr. bajonetni okov okov za žarnice brez navojnega vznožka ♪
- bájta -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta? ♪
- bájtarka -e ž (ȃ) bajtarica ali bajtarjeva hči: oženil se je z bajtarko ♪
- bájtarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bajtarje: bajtarski otroci; bil je iz bajtarske družine; bajtarska zemlja / bajtarska revščina; sam.: tak kmet, pa je vzel bajtarsko ♪
- bájtarstvo -a s (ȃ) soc. družbeni sloj vaškega polproletariata: nastanek bajtarstva na Slovenskem ♪
- bájtati -am nedov. (ȃ) zastar. med gradnjo pažiti, podpirati z lesom ♪
- bájten -tna -o (ȃ) pridevnik od bajta: bajtna streha ♪
- bájtica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od bajta: stesati si bajtico; imel je revno bajtico in pet otrok ♪
- bajtíga -e ž (í) nar. majhna, preprosta hiša; bajta: Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo (Prežihov) ♪
- bajuvárski -a -o prid. (ȃ) star. bavarski ♪
- bakalá m neskl. (ȃ) nar. primorsko posušena riba trska; polenovka: okusno pripravljen bakala ♪
- bakalár -a m (ȃ) redko posušena riba trska; polenovka: za kosilo je bil bakalar ♪
601 626 651 676 701 726 751 776 801 826