Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (6.901-6.925)
- heteronómen -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika ♪
- heteronomíja -e ž (ȋ) knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud ♪
- heteropoláren -rna -o prid. (ȃ) 1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator 2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez ♪
- heteroseksuálen -lna -o prid. (ȃ) med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos ♪
- heterosilábičen -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas ♪
- heterotrófen -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno ♪
- heteróza -e ž (ọ̑) biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze ♪
- heterózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj ♪
- heterozigóten -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica ♪
- hetêrski -a -o (ȇ) pridevnik od hetera: hetersko življenje ♪
- hetítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Hetite: hetitski hieroglifi; hetitski jezik; hetitska kultura ♪
- hetítščina -e ž (ȋ) hetitski jezik: dela babilonske književnosti so prevajali v hetitščino ♪
- hétman -a m (ẹ̑) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman ♪
- hétmanski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hetmane: hetmanska oblast; hetmansko dostojanstvo ♪
- hétmanstvo -a s (ẹ̑) naslov, dejavnost hetmanov: imel je vse časti in ugodnosti, ki so izvirale iz hetmanstva ♪
- hévreka medm. (ẹ̑) knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot! ♪
- hevrístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen ♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj ♪
- hevrístika -e ž (í) filoz. nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj ♪
- hí medm. (ȋ) klic konju naprej!: hi, konjiček! / hi hot! ♪
- hì in hí medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pri smejanju: hi, se kratko zasmeje; hi hi hi! ♪
- hiát -a m (ȃ) lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev: odpravljanje hiata pri izgovoru tujk ♪
- híba -e ž (í) raba peša napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti ♪
- híbav -a -o prid. (í) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibava prehrana / hibav otrok ki ima napako, motnjo ♪
- híbavost -i ž (í) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibavost telesa ♪
- híben -bna -o prid. (ȋ) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja ♪
6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001