Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (6.751-6.775) 
- grozljívost -i ž (í) značilnost grozljivega: v takih okoliščinah je celo smrt izgubljala svojo grozljivost; grozljivost prizora / nekakšna grozljivost se ga je polaščala, ko je vstopil ♪
- grozôta -e ž (ó) 1. nav. mn. kar povzroča grozo, hudo trpljenje: junaško je pretrpel vse grozote; vojne grozote; grozote okupacije / ekspr., v povedno-prislovni rabi kaj ni grozota, da so mu vse poti zaprte 2. značilnost groznega, hudega: opisal je grozoto prestanih muk 3. redko groza: čutil je grozoto pred neznanim 4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: grozota, kakšna je današnja mladina ♪
- grozovít -a -o prid., grozovítejši (ȋ) grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite grozovíto prisl., ekspr.: burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik ♪
- gŕštvo -a s (ȓ) miselnost, kultura starih Grkov: vpliv grštva ♪
- grúdast -a -o prid. (ú) poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah ♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude ♪
- grúdičast -a -o prid. (ú) poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled ♪
- grúditi -im nedov. (ú ȗ) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki ♪
- grúdje -a s (ȗ) nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje ♪
- grúdnat -a -o prid. (ȗ) redko grudast: grudnata zemlja ♪
- grugrú medm. (ȗ) posnema glas goloba, grlice: grugru, grugru, se oglaša golob ♪
- grúh -a m (ȗ) nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot ♪
- grúj -a m (ȗ) zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger ♪
- grúliti -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú) 1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal // ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil 2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil grulèč -éča -e: gruleči golobje ♪
- grúljenje -a s (ú) glagolnik od gruliti: gruljenje domačih golobov / ugaja ji njegovo nežno gruljenje ♪
- grum tudi groom -a [grúm] m (ȗ) v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum ♪
- grúntarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na gruntarje: bil je gruntarski sin / odbijala ga je gruntarska ošabnost; sam.: kočar, pa je dobil gruntarsko ♪
- grúpen -pna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na grupo; skupinski: grupni interesi; grupno vodstvo / aktivizirati slušatelje v grupnem delu; grupno nastopanje ♦ voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom ♪
- gruzínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino ♪
- gúbanka -e ž (ū) arheol. majhna posoda z nagubanim ostenjem ♪
- guberniálen -lna -o prid. (ȃ) gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto ♪
- gučáti -ím nedov. (á í) nar. zahodno hrumeti, bučati: tam daleč nekje je gučal vlak ♪
- gugálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik ♪
- gúla -e ž (ū) les. grčavo poleno, ki se ne da cepiti: hrastova gula ♪
- gúmarica -e ž (ȗ) nav. mn., pog. čevelj z gumijastim podplatom: nosi gumarice; plesal je kar v gumaricah ♪
- gúmbast -a -o prid. (ȗ) podoben gumbu: gumbasti cveti ♪
6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 
