Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (6.576-6.600)



  1.      gratulánt  -a m (ā á) knjiž. kdor čestita, vošči: prišlo je veliko gratulantov
  2.      gratulírati  -am dov. in nedov. () knjiž. čestitati: gratulirati k napredovanju / gratulirati za rojstni dan voščiti / pog., ekspr. je to tvoje dekle? Lahko si gratuliraš lahko si vesel, zadovoljen
  3.      gravámen  -a m, mn. gravámina s (á) nav. mn., knjiž., redko obdolžitev, očitek, pritožba: mirno je poslušal njegova gravamina
  4.      gráve  prisl. () muz., označba za hitrost in izraz izvajanja počasi in težko
  5.      gravêr  -ja m () kdor vrezuje črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: bil je graver in cizeler; graver kamna, stekla
  6.      gravêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na graverje: graverski poklic; graverska delavnica / graversko dolbilce, kladivo / graverska tehnika
  7.      gravêrstvo  -a s () graverska obrt: učit se je šel graverstva / dobro zasluži z graverstvom opravljanjem graverskega poklica
  8.      gravíranje  -a s () glagolnik od gravirati: graviranje napisov; graviranje v jeklo
  9.      gŕb  -a m () stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine: nad vrati je bil pritrjen grb; v grbu so imeli orla; državni, plemiški grb; grb celjskih grofov; grb mesta Ljubljane
  10.      gŕbast  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit gŕbasto prisl.: od neprestanega branja se drži grbasto
  11.      gŕbec  -bca m () grbavec: grbca noče za moža ♦ zool. labod grbec labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor
  12.      grbonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima nos z ukrivljeno kostjo: bil je visok, grbonos človek / grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen
  13.      gŕča  -e ž (ŕ) 1. trdi del veje, ki je ostal v deblu, lesu: deska ima grče; pipa iz bezgove grče; okrogla grča; grča v polenu; mož je trden kot gabrova grča ♦ les. izpadajoča ali mrtva grča; vrasla ali živa grča // anat. izboklina na kosti: čelnična, sednična grča 2. ekspr. krepek, trden človek: ti si še grča; je prava kmečka grča / kot nagovor kako je s teboj, stara grča 3. nar. koroško trebušasta posoda za pijačo: glinasta grča / povabil jih je na grčo mošta
  14.      grčánje  -a s () glagolnik od grčati: bolniku je iz grla prihajalo grčanje; slabotno grčanje umirajočega / pasje grčanje
  15.      gŕčast  -a -o prid. (ŕ) 1. poln grč: grčast hlod; deske so bile grčaste / imel je rdeče grčaste roke // podoben grči: grčast izrastek 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: to so grčasti ljudje / biti grčaste narave
  16.      grčàt  -áta -o prid. ( ā) redko grčast: grčat hrastov kol
  17.      grčáti  -ím nedov. (á í) dajati grgrajoče, hropeče glasove: zgrudil se je na ležišče in grčal; grčati od bolečine / dojenček zadovoljno grči; brezoseb. v prsih ji je grčalo / pes je zagrabil palico in grčal; maček, tiger, veverica grči ∙ ekspr. vse bom povedal, pustite me, je grčal s težavo govoril
  18.      gŕčav  -a -o prid. (ŕ) 1. poln grč: grčav hrast, les; oprt je bil na grčavo palico / dvignil je svoje grčave roke 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: ti ljudje so preprosti in grčavi 3. zastar. hripav, hreščeč: imel je grčav glas
  19.      grčavína  -e ž (í) grčav les: brezova grčavina
  20.      gŕčavka  -e ž (ŕ) grčava palica, navadno za opiranje: opirati se na grčavko; z grčavko ga je udaril po hrbtu; debela grčavka
  21.      gŕčavost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost grčavega: grčavost lesa; stopnja grčavosti / njegova gorenjska grčavost
  22.      gŕčica  -e ž (ŕ) manjšalnica od grča: les je imel polno grčic ◊ med. vnetna kepica pri protinskem obolenju, zlasti v sklepnem hrustancu
  23.      gŕčka  -e ž (ŕ) manjšalnica od grča 3: Sin je zgrabil vrč in nalil očetu in sebi dve glinasti, zelenkasti grčki, bratu Ladeju, materi in sestri pa tri kozarce (Prežihov)
  24.      gŕčnica  -e ž () luknja v lesu zaradi izpadle grče: pogledal je skozi grčnico; grčnice smrekovih desk
  25.      gŕd  -a -o inprid., gŕši stil. gŕji ( ŕ) 1. ki ima v estetskem pogledu negativne lastnosti, ant. lep: ima grd obraz; grdi zobje; grd je in nesimpatičen; grda kombinacija barv; grda pisava; grda ureditev prostorov; grd kot smrtni greh, kot strašilo / ima grd glas neblagoglasen, hreščeč; grd vonj neprijeten, zoprn; jedli so pse in drugo grdo golazen ostudno, ogabno // umazan, nečist: predpasnik je že grd, treba ga bo oprati; ne jej z grdimi rokami; ima grdo delo 2. ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: on je grd človek / kot nagovor: molči, grdoba grda, lenoba grda; grdi otrok, kaj se potepaš; otr. ti grda muca / ne bodi grd z ljudmi neobziren, neuslužen; grd si, če jim ne pomagaš / grdi naklepi; lotil se je grdega posla; grdo ravnanje // ki je posledica teh lastnosti: ima grde navade; grdo ravnanje, vedenje / govori grde besede / dajali so mu grde priimke nespodobnepog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; evfem. ima grdo bolezen spolno, venerično; ekspr. bila je grda hči slabo, neprimerno je ravnala s starši 3. s širokim pomenskim obsegom slab, nekvaliteten: vse naokoli se je razprostiral grd svet, samo skalovje; grda cesta; grda moka / imeli smo grdo pomlad brez sonca, z obilico vlage; grdo vreme deževno, oblačno 4. ki vzbuja neprijeten, neugoden občutek: grdi spomini; grde sanje; ekspr. pusti te grde številke 5. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: začutil je grdo bolečino; v nalogi so grde napake / na nogi mu zija grda rana // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: grd lenuh; bil je grd skopuh grdó tudi gŕdo 1. prislov od grd: skakalec je grdo doskočil; grdo gleda z gubanjem čela in mrščenjem obrvi izraža jezo, nevoljo; grdo izdelan; grdo se motiš o tej stvari; grdo je naredil, da jih ni povabil; grdo piše; grdo ravna z otroki; prav grdo sem se uštel / v povedni rabi jutri bo najbrž grdo deževno, oblačno 2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: grdo je piti iz enega kozarca; grdo je, če jim ne pomagate; grdo je, da tega nisi povedal ● grdo se drži ima neprijazen, namrščen obraz; je jezen; ekspr. že dalj časa me grdo gleda je jezen name; ekspr. laže, da je grdo zelo laže; star., kot vljudnostna fraza pijan je bil, ne bodi grdo reči, kot krava gŕdi -a -o sam.: grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto; do grdega sta se sprla zelo, hudo; v grdem ne hodi ven ob slabem, deževnem vremenu

   6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA