Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (6.526-6.550)


  1.      govorljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da (gladko) govoriti: dialog njegove drame je neprisiljen, govorljiv in duhovit // redko zgovoren: fant po naravi ni preveč govorljiv ♪
  2.      gozdár  -ja m (á) strokovnjak za gozdarstvo: prizadevanje gozdarjev za načrtno izkoriščanje gozdov / revirni gozdar // gozdni delavec: postavili so zasilno kočo za gozdarje ♪
  3.      gozdíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od gozd: zavili so v gozdiček pod vasjo / ekspr. takega gozdička bi bil vsak vesel ♪
  4.      gozdovít  -a -o prid. (ȋ) star. gozdnat: gozdovit svet; gozdovita dežela ♪
  5.      góžev  -a -o (ọ̄) pridevnik od gož m: lasje so se ji lesketali kakor goževa koža ♪
  6.      grábež  -a m (ȃ) 1. jur. zelo hudo kaznivo dejanje zoper družbeno premoženje: grabež ga je spravil v ječo; dobil je pet let zapora zaradi grabeža; šlo je za velik grabež ljudskega premoženja 2. star. ropanje, plenjenje: vojna je primeren čas za splošen grabež / že dlje časa se ni zgodil kak napad ali grabež tatvina, rop 3. ekspr. grabežljiv človek: stari grabež je zapustil veliko premoženje / bil je grabež in klatež tat, ropar 4. teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material: grabež je zajel vzorce z morskega dna ♪
  7.      grabežljív  -a -o prid. (ȋ í) ki si pohlepno prisvaja dobrine: je zelo grabežljiv; grabežljiva ženska / grabežljive roke so segle po plenu ♪
  8.      grabílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. teh. grabež, grabilo: dobili so bager z grabilcem 2. fot. priprava z zobci, ki grabi in premika filmski trak ♪
  9.      grabílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se rabi za grabljenje: grabilni stroj ♪
  10.      grabílnik  -a m (ȋ) 1. teh., rabi se samostojno ali kot prilastek stroj z grabežem za prenašanje sipkega materiala: grabilnik se je pokvaril; bager grabilnik 2. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju; grabeljnik ♪
  11.      grabílo  -a s (í) teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material: namestiti grabilo na bager ♪
  12.      grabíti  in grábiti -im, in grábiti -im nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljami spravljati skupaj: grabiti listje, seno; nepreh. pri sosedovih grabijo // ekspr. z rokami spravljati k sebi: sklonil se je nad dragocenosti in jih grabil z obema rokama // ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: vse življenje je stiskal in grabil / tujci so grabili po naši zemlji 2. močno, sunkovito prijemati kaj: čeljusti so grabile in drobile kamenje; grabil ga je za roko, za vrat; nervozno se je grabil za glavo / bager grabi material; s pestjo je grabila žito in ga metala kokošim / ekspr. grabil je kos za kosom in jih metal v košaro hitro jemal, pobiral / žaga dobro grabi pri žaganju vsakokrat globoko zareže // prizadevati si z roko priti do česa: grabil je že po kljuki, ko je potrkalo; nervozno je grabil za kozarcem / od bolečin je grabila po odeji; pren. grabila je za primerno besedo, a nobena ni bila prava 3. ekspr. polaščati se, prevzemati: grabil ga je bes; grabi jih huda jeza, obup / brezoseb.: grabi ga, da se spotikajo obenj jezi; grabilo jo je, da bi mu vse vrnila najraje bi mu vse vrnila 4. pog. imeti močno, stiskajočo bolečino: v roko ga je grabil krč; brezoseb. grabi ga pri srcu 5. ekspr. premikati se z dolgimi koraki: dobro je grabil pot / grabil je po dve stopnici hkrati prestopal jih z enim korakom ● ekspr. to se bodo grabili za lase, ko bodo zvedeli za novo nevarnost bodo v hudih skrbeh; zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje grabèč -éča -e: grabeč sekiro za toporišče; grabeči prsti ♪
  13.      grabljáč  -a m (á) moški, ki grabi, spravlja seno: najeti grabljače ♪
  14.      grabljačíca  -e ž (í) star. grabljica: ob košnji so najeli kosce in grabljačice ♪
  15.      grabljánje  -a s (ȃ) glagolnik od grabljati: hitela je z grabljanjem listja / grabljanje prsti ♪
  16.      grábljast  -a -o prid. (á) podoben grabljam: televizijske antene so stegovale svoje grabljaste krake ♪
  17.      grabljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. s kratkimi potegljaji z grabljami izravnavati: grabljati krtine 2. nar. grabiti: Začel je čitati iz svojega zvezka: »Enkrat kopat v gorice, dvakrat kopat v gorice, trikrat listja grabljat (I. Koprivec) ♪
  18.      grábljevka  -e ž (á) grabljica: grabljevke so razstiljale kopice ♪
  19.      gracílnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost gracilnega: gracilnost otrok / gracilnost gibov ♪
  20.      gradášati  -am nedov. (ā ȃ) obrt. česati volno z gradašami: gradašala je in tkala ♪
  21.      gradbíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se gradi: gradbišče je bilo obdano z visokim plotom; delati na gradbišču; veliko gradbišče; gradbišče nove hidrocentrale ♪
  22.      grádisovec  -vca m (ȃ) pog. kdor je zaposlen pri podjetju Gradis: gradisovci so delali s pospešeno naglico ♪
  23.      gradíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico; graditi nova stanovanja; graditi iz trdnega materiala; graditi v lastni režiji; brezoseb. zdaj se veliko gradi; graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi socializem; graditi svoj značaj 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo; graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi 3. redko delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček // deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju; ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti; graditi na veri v ustvarjalno moč množic ● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagal ◊ meteor. gradi se področje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvija gradèč -éča -e: neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik grajèn -êna -o: montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki ♪
  24.      gradívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gradivo: gradivski obseg / gradivski podatki ♪
  25.      graduírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. teh. označiti, opremiti mersko pripravo s črticami, navadno tudi s številkami: graduirati merilno cevko; graduirati termometer 2. zastar. dati, podeliti akademski naslov: graduirati kandidate graduíran -a -o: mesto je dobilo prvega graduiranega zdravnika v 16. stoletju, prej pa je imelo ranocelnika; graduirana epruveta ♪

   6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA