Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (6.076-6.100) 
- galenít -a m (ȋ) min. rudnina svinčev sulfid, svinčev sijajnik ♪
- galenízem -zma m (ȋ) med. nauk starorimskega zdravnika Galena o vplivu telesnih sokov na nastanek bolezni ♪
- galénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na galeniko: galenski preparat; galenska zdravila / galenski laboratorij v lekarni; galenska farmacija ♪
- galeón -a m (ọ̑) navt. srednjeveška vojna ali trgovska jadrnica s tremi jambori: španski galeoni ♪
- galeót -a m (ọ̑) knjiž. galjot: benečanski galeoti ♪
- galeóta -e ž (ọ̑) navt., nekdaj manjša jadrnica z več jambori in vzdolžnimi jadri: v pristanišču so stale galeote ♪
- galêra -e ž (ȇ) knjiž. galeja: veslači na galerah ♪
- galeríja -e ž (ȋ) 1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi 3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji 4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov ◊ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste ♪
- galeríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na galerijo: dobili so nove galerijske prostore; galerijska zbirka slik / galerijski sedež ♪
- galeríst -a m (ȋ) uslužbenec v galeriji: galeristi in muzealci // lastnik galerije: ugleden italijanski galerist ♪
- galêrta -e ž (ȇ) biol. rahla, poltrda koloidna snov z mnogo vode, zdriz: jajčeca obdaja sluzasta galerta; brezbarvna galerta ♪
- galêrtast -a -o prid. (ȇ) biol. ki je iz galerte: celice so obdane z galertastim ovojem ♪
- galêrten -tna -o (ȇ) pridevnik od galerta: galertna snov ♪
- gálica -e ž (ȃ) 1. kem. sulfat dvovalentnih kovin s kristalno vodo: uporaba galic / modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; zelena galica železov sulfat s kristalno vodo 2. navadno v zvezi modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni: v čebru so imeli pripravljeno modro galico; škropiti z modro galico ♪
- galicízem -zma m (ȋ) lingv. element francoščine v kakem drugem jeziku: v svojih spisih je uporabljal mnogo galicizmov ♪
- gáličen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na galico: galična barva / galična raztopina ♪
- gálij -a m (á) kem. mehka, lahko taljiva kovina bele barve, element Ga: z galijem polnjen termometer ♪
- galikánec -nca m (ȃ) pristaš galikanizma ♪
- galikanízem -zma m (ȋ) od 15. do 19. stoletja smer v francoski politiki in cerkvi, ki si je prizadevala za relativno neodvisnost francoske cerkve od papeža: pristaši galikanizma ♪
- galikánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na galikanizem: galikanska cerkev ♦ rel. galikanski členi štiri točke, omejujoče papežev primat in nezmotljivost, ki jih je postavila sinoda skupine francoskih škofov leta 1682 ♪
- galimatías -a m (ȋ) psiht. zmedeno, nesmiselno govorjenje ♪
- galión -a m (ọ̑) navt. galeon: karavele, fregate, galioni ♪
- gáliti -im nedov. (á ā) knjiž., redko odkrivati, razgaljati: galiti preteklost ♪
- galjót -a m (ọ̑) 1. v srednjem veku kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji: na beneško galejo prikovani galjoti; izkoriščanje galjotov 2. ekspr., redko izprijen, slab človek: on je pošten človek, ti si pa galjot; ne maram tega galjota / kot psovka molči, galjot // nar. zahodno birič: galjoti so ga odvedli ♪
- galjótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na galjote: galjotsko delo / v samosvoj rod so se sčasoma pomešali galjotski ostanki iz krdel tolminskega grofa ♪
5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 
