Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (5.826-5.850)



  1.      filípika  -e ž () knjiž. oster, napadalen govor ali članek: v prvi polovici letnika je izšlo precej filipik in polemik; na mednarodnih konferencah diplomati tekmujejo v duhovitosti in filipikah; filipika proti vojni
  2.      filírati  -am nedov. in dov. () gastr. po dolgem razpolavljati ribe in odstranjevati hrbtenico: filirati ribe za konzerviranje
  3.      filistéjec  -jca m (ẹ̑) knjiž. filister: bil je stvaren, v življenju uspevajoč filistejec; zmerja jih s filistejci
  4.      filistéjski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. filistrski: razburjal ga je filistejski mir in samozavest
  5.      filistéjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. filistrstvo: kritika filistejstva
  6.      filíster  -tra m (í) nav. slabš. samozadovoljen, v mišljenju in dejanju omejen človek: biti, postati filister; boril se je proti filistrom; literarni filister / bil je čisto vsakdanji filister malomeščan, neizobraženec
  7.      filistrózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. filistrski: filistrozen človek; filistrozno malomeščanstvo / filistrozna publika / filistrozna morala
  8.      filistróznost  -i ž (ọ̑) knjiž. filistrstvo: loteva se ga filistroznost
  9.      filístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na filistre ali filistrstvo: filistrski človek / filistrsko naziranje, pojmovanje / filistrski obrazi filístrsko prisl.: filistrsko misliti
  10.      filístrstvo  -a s (í) nav. slabš. lastnosti filistrov: v tem okolju se filistrstvo bujno razvija / malomeščansko, provincialno filistrstvo
  11.      fílmar  -ja m () pog. filmski delavec: snov je zamikala filmarje / filmarji snemajo zadnje kadre
  12.      filodéndron  -a m (ẹ̑) sobna rastlina z velikimi razcepljenimi listi: v kotu je stala keblica s filodendronom
  13.      filologizíranje  -a s () filološko obravnavanje česa: racionalistično filologiziranje
  14.      filozóf  -a m (ọ̑) 1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa 2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof 3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci 4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo
  15.      filozofíja  -e ž () 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo
  16.      filozofírati  -am nedov. () 1. razmišljati, razpravljati o čem kot filozof: teoretizirati in filozofirati o poeziji / filozofirali so o skrivnostnih globinah človeške duše 2. ekspr. razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali prijeti za delo, filozofirajo
  17.      filtracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na filtracijo: filtracijska sposobnost snovi / filtracijske priprave
  18.      filtrát  -a m () kar je filtrirano, precedek: kakovost filtrata ♦ med. filtrati glivičnih kultur
  19.      filtríranje  -a s () glagolnik od filtrirati: filtriranje tekočine; naprava za filtriranje
  20.      filtrírati  -am nedov. in dov. () čistiti tekočino ali plin skozi filter: filtrirati vodo; zrak so filtrirali skozi filter, namočen v srebrov nitrat / filtrirati mleko precejati; pren., ekspr. redakcija filtrira prispevke filtríran -a -o: filtrirana voda iz reke
  21.      filtríren  -rna -o prid. () s katerim se filtrira: filtrirni papir; filtrirna priprava; filtrirno steklo
  22.      fíltrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na filter: filtrske naprave / filtrska mrežica; rumenkasto filtrsko steklo
  23.      filumeníst  -a m () kdor zbira nalepke vžigaličnih škatlic: društvo filumenistov
  24.      fín  -a -o prid., finéjši () 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
  25.      finále  -a m () 1. šport. zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših: naše moštvo je prišlo v finale; reprezentanca se je uvrstila v finale; finale za prvenstvo gimnazije v namiznem tenisu 2. knjiž. zadnji del kakega dela, dogajanja; zaključek, konec: finale drame, romana 3. muz. zadnji stavek večstavčne instrumentalne skladbe ali zadnji del opernega dejanja: simfonija je izzvenela v mogočnem finalu

   5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA