Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (4.076-4.100)


  1.      dosléj  in doslèj prisl. (ẹ̑; ȅ) dozdaj: doslej se še ni vrnil; bil je prijazen kakor doslej še nikoli ♪
  2.      doslutíti  in doslútiti -im dov. (ȋ ú ū) knjiž., redko dojeti, doumeti: njegov duh ni mogel doslutiti globin pesnikovega dela; do dna je doslutil življenjsko silo tega naroda ♪
  3.      doslúženec  -nca m (ú) redko kdor je doslužil: mož je bil dosluženec s skromnimi prihranki; vojaški dosluženec ♪
  4.      doslúženka  -e ž (ú) redko ženska, ki je doslužila ♪
  5.      doslužítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od doslužiti ♪
  6.      doslužíti  in doslúžiti -im dov. (ȋ ú) 1. končati služenje: doslužil sem; doslužiti kadrovski rok, vojaščino / pri tem gospodarju je hitro doslužil // ekspr. dotrajati: stroj je doslužil; čevlji so doslužili 2. dopolniti služenje: doslužiti mora, kar mu manjka do izpolnjene vojaške obveznosti doslúžen -a -o: doslužen vojak; v pristanišču stoji doslužena ladja; doslužene rokavice ♪
  7.      dosmŕten  -tna -o prid. (ȓ) ki traja, obstaja do smrti: hišo je dobil v dosmrtni užitek; obsodili so ga na dosmrtno ječo; dosmrtna kazen; dosmrtna pravica, renta / dosmrtni član društva ♪
  8.      dosmŕtnik  -a m (ȓ) 1. redko kdor je obsojen na dosmrtno ječo: v teh celicah so sami dosmrtniki 2. star. dosmrtni član: dosmrtniki Mohorjeve družbe ♪
  9.      dosmrtnína  -e ž (ȋ) redko dosmrtna članarina ♪
  10.      dosodíti  in dosóditi -im dov., dosójen (ȋ ọ́) 1. prenehati soditi: s koncem leta bo ta sodnik dosodil 2. publ. določiti glede na pravila igre: sodnik je dosodil enajstmetrovko v korist domačih ♪
  11.      dosolíti  -ím dov., dosólil (ȋ í) dodatno soliti: ko juha dobro prevre, jo po potrebi dosolimo in okisamo ♪
  12.      dospétje  -a s (ẹ̑) zastar. prihod: dospetje na cilj / dospetje poštnega avtobusa ♪
  13.      dostavljáč  -a m (á) kdor komu kaj dostavlja: dostavljač ni izročil pošte o pravem času; dostavljač časopisov, kruha; dostavljač pri trgovskem podjetju ♪
  14.      dôsti  prisl. (ó) 1. izraža veliko količino ali mero: do odhoda je še dosti časa; vihar je poškodoval dosti dreves; ta operacija v dosti primerih ni uspela; že zdaj uživajo dosti sadja in zelenjave, pa bi ga morali še več; dosti dela, govori, spi // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: matere se ne boji dosti, očeta se bolj; to ga ne bo dosti prizadelo; cesta tukaj ni dosti poškodovana 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: zdaj je dosti boljši; ni dosti debelejši od prosenega zrna; dosti grše piše kot prej; z avtomobilom se pride dosti prej / kazen je dosti prehuda 3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dosti; ni imel dosti moči, da bi vstal; vsega imam dosti, ne potrebujem več / zemlja je dosti namočena za setev; dosti si star, da lahko razumeš / šlo je še dosti gladko // ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: dosti je tega čvekanja; dosti je neumnosti, zdaj se prične delo; dosti dolgo ste spali, takoj vstanite / zdaj mi je pa dosti — mir ali pa ven ● ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; pog. njega je res dosti je velik, močen; ekspr. tega ne malo ne dosti ne razumem prav nič; star. ne mara zanj malo in dosti ne prav nič; tu je dosti dela — malo jela; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi ♪
  15.      dostópen  tudi dostôpen -pna -o prid., dostópnejši tudi dostôpnejši (ọ́ ọ̄; ó ō) 1. do katerega se da priti: vrh gore je težko dostopen; nekatere planinske postojanke so dostopne celo z motornimi vozili / park je dostopen javnosti; pren. šolanje je dostopno vsem // ki se da dobiti: pri pisanju je uporabil vse dostopno gradivo / cene tega blaga so malokomu dostopne so zelo visoke 2. ki se da razumeti, dojeti: razprava je napisana v dostopnem jeziku; povedal mu je to na dostopen način / študija je približala bralcem težko dostopnega avtorja 3. knjiž. dovzeten, sprejemljiv: dostopen tujim vplivom / mož je postal dostopnejši bolj priljuden, prijazen ♪
  16.      doštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) končati štetje: doštel je ♪
  17.      dotálen 2 -lna -o prid. (ȃ) jur. nanašajoč se na doto: dotalna pogodba / dotalno premoženje, zemljišče ♪
  18.      dotékati  -am nedov. (ẹ̑) tekoč prihajati kam: kri doteka v srce; voda doteka s pobočij v dolino / ob vzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje hladne zračne gmote; pren. na univerze doteka čedalje več maturantov; sredstva v sklad dotekajo počasi dotekajóč -a -e: dotekajoča voda ♪
  19.      dotikálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se dotika: dotikalna ploskev ◊ agr. dotikalni insekticid insekticid, ki deluje ob dotiku; geom. dotikalni stožec stožec, katerega premice tvorilke so tangente dane ploskve; dotikalna ravnina ♪
  20.      dotíranec  -nca m (ȋ) redko kdor dobi dotacijo: dotiranci sklada ♪
  21.      dotiskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu tiskanja: znamke že dotiskujejo 2. dodatno, zraven tiskati: dotiskovati so morali še inicialke ♪
  22.      dotístihdôb  in do tístih dôb prisl. (ȋ-ȏ) star. do takrat, do tedaj: dotistihdob še ni mislil na upor ♪
  23.      dotistihmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. do takrat, do tedaj: dotistihmal je izdal več knjig ♪
  24.      dotléj  in dotlèj prisl. (ẹ̑; ȅ) do takrat: prišel je v kraj, ki ga dotlej še ni videl; počakaj dotlej, da se vrnejo domači; delajo vse dotlej, dokler ne dobijo zamene ♪
  25.      dotléjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) redko dotakraten, dotedanji: dotlejšnja podoba o pisatelju / dotlejšnje življenje ♪

   3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA