Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (3.876-3.900)


  1.      dokônčnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost dokončnega: dokončnost izdelkov / dokončnost mojega sklepa ni dovoljevala tveganja; v dokončnost tega, kar se je zgodilo, ni verjela; dokončnost odločbe / knjiž. dokončnost pesnikove lirike dovršenost, popolnost ♪
  2.      dokopáti  -kópljem tudi -ám dov., dokôplji dokopljíte, tudi dokôpaj dokopájte; dokôpal (á ọ́, ȃ) 1. končati kopanje: dokopali smo; dokopati temelje 2. kopati do določene meje: dokopali so do polovice vinograda; dokopal je do skale 3. dodatno, zraven kopati: dokopal je še del jarka dokopáti se s kopanjem priti kam: komaj se je dokopal skozi sneg v zavetišče // ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: dokopati se do premoženja, do stanovanja; dokopati se do časti, oblasti; dokopati se do resnice; dolgo je trajalo, preden sem se dokopal do tega spoznanja ♪
  3.      dokopávati se  -am se nedov. (ȃ) ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati do česa: počasi se je dokopaval do besednih pomenov; dokopavati se do spoznanja ♪
  4.      dokoréj  prisl. (ẹ̄) zastar. izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj: dokorej ostanete tukaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih ne vem, dokorej bom danes delal ♪
  5.      dokósiti  -im dov. (ọ́) končati kosilo: ko je dokosil, je odšel ♪
  6.      dokosíti  -ím dov., dokósil; dokošèn (ȋ í) 1. končati košnjo: ko je dokosil, je naložil deteljo na voz 2. dodatno, zraven nakositi: voz še ni bil poln, zato je dokosil še nekaj trave ♪
  7.      dokováti  -kújem dov., dokovál (á ú) končati kovanje: dokoval je in odložil kladivo ♪
  8.      dokŕmiti  -im dov., tudi dokrmíla (ŕ) dodati krmo, hrano: dokrmiti čebele, živino ♪
  9.      doksográf  -a m (ȃ) zlasti pri starih Grkih pisec, ki zbira in zapisuje nauke filozofov ♪
  10.      doktorát  -a m (ȃ) 1. doktorski naslov: za docenta se zahteva doktorat; doseči, imeti, podeliti doktorat znanosti; doktorat iz ekonomskih ved / za zasluge so mu podelili častni doktorat iz medicine 2. delo, izpit za dosego doktorskega naslova: delati, narediti doktorat; pripravlja se na doktorat ♪
  11.      doktrinárec  -rca m (ȃ) doktrinar: ozkosrčen doktrinarec ♪
  12.      dokumentárec  -rca m (ȃ) publ. dokumentarni film: nagradili so dva najboljša dokumentarca; barvni dokumentarec o himalajskih vzponih; režiser je avtor številnih dokumentarcev ♪
  13.      dokúp  -a m (ȗ) glagolnik od dokupiti: posestvo je povečal z dokupom travnika ♪
  14.      dólbec  -bca [u̯b] m (ọ̑) kdor dolbe ♪
  15.      dolbílo  -a [u̯b] s (í) orodje za dolbenje: čevljarsko, mizarsko dolbilo; dolbila in dleta ♪
  16.      dolbína  -e [u̯b] ž (í) raba peša vdolbina: plitva dolbina; vzbokline in dolbine; dolbina v skali / dolbine za kipe v zidu ♪
  17.      dolbínast  -a -o [u̯b] prid. (í) podoben vdolbini: dolbinasto okno ♪
  18.      dolbínica  -e [u̯b] ž (í) manjšalnica od dolbina: dolbinice in razpoke v skali ♪
  19.      dolbník  -a [u̯b] m (í) teh. stroj za dolbenje ♪
  20.      dolbnják  -a [u̯b] m (á) redko dolbilo: vztrajno je tolkel z batom po dolbnjaku ♪
  21.      dólbsti  dólbem [u̯b] nedov., dólbite in dolbíte (ọ́) 1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom // z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice 2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu ♪
  22.      dólce  [-če] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja nežno, sladko ♪
  23.      dólček  -čka [tudi u̯č] m (ọ̑) manjšalnica od dolec ♪
  24.      dólec  -lca [tudi u̯c] m (ọ̑) redko majhna dolina, dolinica: griči in dolci Gorjancev ♪
  25.      dólek  -lka m (ọ̑) alp. raven ali rahlo nagnjen svet, ki je na eni strani odprt proti še nižji dolini: bivakirali so v dolku ♪

   3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA