Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (3.851-3.875)



  1.      dognojíti  -ím dov., dognójil ( í) dodatno pognojiti: posevke, ki jih je prizadela zima, bo treba dognojiti
  2.      dogórek  -rka m (ọ̑) ostanek dogorele stvari, zlasti sveče: v svečnikih je bilo še samo nekaj dogorkov; pren., pesn. dogorek sanj
  3.      dogovína  -e ž (í) les za izdelovanje dog: posekati hrast za dogovino
  4.      dograjevánje  -a s () glagolnik od dograjevati: stari način dela zavira hitro dograjevanje stavb; dograjevanje življenjskega nazora; dograjevanje gospodarskega sistema
  5.      dohájati  -am nedov. () 1. iti enako hitro kot kdo drug: deček je skoraj tekel, da so ga težko dohajali; komaj dohaja moža; pren. storitvena dejavnost ne dohaja potreb potrošnikov; delo komaj dohajamo ∙ teče, da ga komaj dohajajo peté zelo hitro 2. s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj; dohitevati: nikogar ni srečaval, nikogar dohajal 3. publ. dojemati, razumevati: uprizoritev je toliko modernistična, da jo gledalci še lahko dohajajo; občinstvo težko dohaja sodobno likovno umetnost; umsko dohajati 4. zastar. prihajati: kupci so dohajali iz daljnih krajev / z bojišča dohajajo pretresljive novice dohajajóč -a -e: opazovala je dohajajoče povabljence
  6.      dohitéti  -ím dov., dohítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj: dohitel ga je na ovinku; tako beži, da ga ne morem dohiteti / z avtom je dohitel vlak ∙ smrt ga je dohitela na potovanju umrl je na potovanju 2. izenačiti se s kom v čem: dohiteti sosede pri delu; tik pred koncem ga je dohitel na tabeli; v šolstvu smo dohiteli napredne države; v znanju ne more dohiteti svojih sošolcev 3. redko nadomestiti, popraviti: zamujenega ne moremo več dohiteti
  7.      dohitévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dohitevati: hitro dohitevanje in varno prehitevanje / dohitevanje drugih v znanju
  8.      dohitévati  -am nedov. (ẹ́) s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj: ljudje so ju dohitevali in prehitevali; dohitevati znance / ker je veter pojemal, je s čolnom dohiteval jadrnico // iti enako hitro kot kdo drug; dohajati: ne hodi tako hitro, saj te komaj dohitevam; pren. treba se je izpopolnjevati, če hočeš dohitevati dobo
  9.      dohòd  -óda m ( ọ́) 1. kraj, prostor, kjer se da do česa priti: eksplozija je zasula dohod do rudarjev; vsi dohodi v mesto so bili zaprti / hiša ima dohod z dveh strani; dohod na teraso je z vrta 2. zastar. prihod: vse je bilo pripravljeno za očetov dohod
  10.      dohodarína  -e ž () zastar. dohodnina
  11.      dohodárstven  -a -o prid. () v zvezah dohodarstveni urad, dohodarstvena uprava nekdaj urad, uprava za pobiranje občinskih davščin
  12.      dohódek  -dka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja: redni dohodki mu ne zadoščajo; ima dobre dohodke; mesečni dohodki; rentni dohodek; dohodki od premoženja; viri dohodkov; davek od dohodkov / njegov edini dohodek je pokojnina, štipendija / osebni dohodki 2. nav. ed., ekon. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju: dohodek gospodarske organizacije se je povečal; sestaviti pravilnik o delitvi dohodka; prispevek od dohodka 3. ekon., navadno v zvezi z naroden novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju: narodni dohodek Jugoslavije; narodni dohodek občine; narodni dohodek povprečno na prebivalca, na zaposlenega ◊ fin. katastrski dohodek z zemljiškim katastrom določen povprečni dohodek od zemljiške parcele; proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost
  13.      dohóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dohod: široka dohodna pot vodi na sprehajališče; dohodne stopnice
  14.      dohodíti  -hódim dov., dohójen ( ọ́) knjiž., z notranjim predmetom prehoditi pot: dohoditi boš moral pot, ki si jo začel / dohodila je že pol poti
  15.      dohódkoven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dohodke: naš dohodkovni sistem; dohodkovna lestvica
  16.      dóhtarica  -e ž (ọ́) nižje pog. zdravnica, doktorica: njegova hči hoče postati dohtarica
  17.      dojédati  -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu jedenja: ravno dojedal je, ko so ga poklicali; v naglici je dojedal kos pečene gosi
  18.      dojênček  -čka m (é) otrok do prvega leta starosti: previti dojenčka; zdrav in krepek dojenček; nega dojenčka; steklenička za dojenčka
  19.      dojílka  -e [tudi k] ž () zastar. dojilja: bila mu je dojilka
  20.      dójnost  -i ž (ọ́) vet. zmožnost, sposobnost za dojenje: dojnost pri svinji je upadla
  21.      dokázanost  -i ž (á) značilnost dokazanega: obsodba se opira na popolno dokazanost krivde
  22.      dokipéti  -ím dov., tudi dokípel (ẹ́ í) 1. kipeti, vreti do konca: v slabih zidanicah mošt ne more popolnoma dokipeti 2. ekspr. priti do viška: strasti so dokipele
  23.      doklícen  -cna -o () pridevnik od doklic: doklicna razdalja
  24.      dokomólčnica  -e [č] ž (ọ̑) med. obveza, ki sega do komolca: mavčna dokomolčnica
  25.      dokončeváti  -újem nedov.) približevati se koncu dela: ali boš kmalu napravil? Pravkar dokončujem; dokončevati risbe

   3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA