Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (3.576-3.600)



  1.      dežêlski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželski privilegiji / deželska in cerkvena gosposka posvetna gosposkazgod. deželsko sodišče v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki b) star. deželski učitelj podeželski c) zastar. deželski pridelki kmečki, poljedelski
  2.      dežemér  -a [dǝž] m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje količine padavin: vremenska hišica z dežemerom
  3.      dežemérski  -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dežemer: dežemerski podatki / dežemerska postaja
  4.      dežéven  -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) nanašajoč se na dež, deževanje: deževen dan; deževna doba, deževno vreme / deževna pokrajina / deževni oblak; deževne kaplje dežévno prisl., v povedni rabi: deževno je
  5.      dèžnat  -a -o in dežnàt -áta -o [dǝž] prid. (ǝ̏; ā) ki ima dosti dežja: rastlini najbolj ugajajo vlažni, dežnati kraji
  6.      dežúren  -rna -o prid. () ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: dežurni oficir, uslužbenec, zdravnik; dežurna gasilska četa; dežurna lekarna lekarna, ki je odprta ponoči ali med prazniki / imeti, opravljati, uvesti dežurno službo / dežurna soba za tistega, ki je dežuren dežúrni -a -o sam.: pog. danes ima dežurno naš oddelek dežurno službo
  7.      diabétik  -a m (ẹ́) kdor ima sladkorno bolezen: zdravljenje diabetikov; kruh za diabetike
  8.      diafíza  -e ž () anat. srednji vzdolžni del dolge cevaste kosti
  9.      diagonál  -a m () tekst. tkanina z izrazito vtkanimi diagonalnimi črtami
  10.      diákonica  -e ž (á) žena pravoslavnega diakona
  11.      dialéktik  -a m (ẹ́) 1. predstavnik dialektične filozofske smeri: preštudiral je dela najpomembnejših dialektikov // kdor kaj obravnava dialektično: dober, dosleden dialektik 2. v sholastični filozofiji kdor prepričuje nasprotnika z odkrivanjem in pobijanjem protislovij v njegovih sodbah: oster, spreten dialektik // v antični filozofiji kdor uporablja dvogovor kot obliko filozofskega mišljenja: Sokrat je bil sijajen dialektik 3. redko govornik, ki zna prepričati
  12.      dialógičen  -čna -o prid. (ọ́) dialoški: dialogična oblika spisa
  13.      diamagnetízem  -zma m () fiz. lastnost diamagnetne snovi
  14.      diamánt  -a m (ā) 1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom ∙ publ. črni diamant premog 2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z diamantom ◊ min. ena izmed oblik ogljika; tisk. tiskarska črka, po velikosti med briljantom in perlom
  15.      diamánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na diamant: diamantni lesk / zlat diamantni prstan; diamantna krona ● diamantna poroka šestdesetletnica poroke; biserna porokateh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico
  16.      diamántov  -a -o (ā) pridevnik od diamant: diamantov lesk, sijaj
  17.      diamát  -a m () žarg., polit., kratica dialektični materializem: učbenik diamata
  18.      diámeter  -tra m (á) geom. premer: diameter kroga, krogle
  19.      diametrálen  -lna -o prid. () skrajno različen, popolnoma nasproten: diametralni nazori; diametralna pozicija / ekspr. diametralno nasprotje zelo velikogeom. diametralni točki točki, ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera diametrálno prisl.: stališča se diametralno razlikujejo; diametralno nasprotni interesi
  20.      diána  -e ž () tip manjšega francoskega osebnega avtomobila z manj zaokroženo karoserijo znamke Citroën: voziti diano
  21.      díaobjektív  -a m (-) fot. objektiv za projiciranje diapozitivov na diaprojektorju, včasih tudi na kinoprojektorju
  22.      diapazón  -a m (ọ̑) muz. zvočni obseg človeškega glasu, instrumenta: pevka ima lep glas z velikim diapazonom; izrabil je ves diapazon instrumenta; pren., publ. časovni diapazon petih desetletij; diapazon mnenj o tem vprašanju je zelo širok
  23.      diaréja  -e ž (ẹ̑) med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ima močno diarejo
  24.      diatéka  -e ž (ẹ̑) zbirka diapozitivov: ima bogato diateko; na šoli so uredili diateko za pomoč pri pouku
  25.      díckensovski  -a -o [dik-] prid. () tak kot pri Dickensu: dickensovski način pripovedovanja

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA