Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (34.776-34.800) 
- têrra incógnita têrre incógnite [tera inkognita] ž (ȇ-ọ̑) knjiž. popolnoma neznan, nepoznan svet: ta pokrajina mu je terra incognita // kar je popolnoma neznano, nepoznano sploh: afriška književnost je še terra incognita ♪
- têrra róssa têrre rósse [tera rosa] ž (ȇ-ọ̑) geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu; jerovica: na dnu vrtač se nabira terra rossa ♪
- têrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Ter: terski breg / tersko narečje ♪
- têrtium comparatiónis têrtiuma comparatiónis [tercium komparacionis] m (ȇ-ọ̄) lit. vmesni člen, ki povezuje primerjani enoti, tretje pri primeri ♪
- terús -a m (ȗ) star. neumen, omejen človek: kako naj takle terus razume ♪
- tervól -a m (ọ̑) mineralna volna za toplotno, zvočno izolacijo: obložiti strop s tervolom; tervol in heraklit ♪
- terzít -a m (ȋ) knjiž., redko hudoben, zloben zabavljivec: terzit je pokvaril dobro razpoloženje ♪
- tesáč -a m (á) gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov ♪
- tesár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostrešij, opažev: tesar teše trame za ostrešje; izučiti se za tesarja; tesar v gradbenem podjetju; zidar in tesar ◊ zool. hrošč z zelo dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje les iglavcev, Acanthocinus aedilis ♪
- têsen stil. tesán têsna -o tudi -ó prid., tesnéjši (é ȃ é) 1. ki se zelo prilega telesu: tesen ovratnik; tesni rokavi; tesna obleka / čevlji so mi tesni me tiščijo; nosi tesne hlače preveč oprijete // ki se zelo prilega čemu sploh: tesen obroč, povoj 2. pri katerem je kaj zelo blizu drugega: tesno srečanje vozil / čakati v tesnih vrstah / ekspr. tesen objem, stisk rok močen / sledil mu je v tesni razdalji majhni / ekspr. biti v tesnem sorodstvu neposrednem, bližnjem 3. ki se pogosto vzpostavlja in vključuje veliko skupnega: biti v tesnem stiku s kom; med vojno je ostal v tesni zvezi s starši / ta država ima tesne odnose s sosednjo; tesno sodelovanje med podjetjema 4. nav. ekspr. majhen, neprostoren: tesna celica, soba; tesno stanovanje / tesen rov; tesne ulice starega mesta; tesno rečno korito ozko // ki koga omejuje, utesnjuje: tesne razmere / življenje v domači hiši
mu je postalo tesno 5. knjiž. tesnoben: prevzela ga je tesna slutnja / preživel je nekaj tesnih trenutkov / med ljudmi je vladalo tesno razpoloženje 6. publ. pri katerem je med nasprotnikoma majhna razlika v številu točk, zadetkov: tesen izid dvoboja; tesna zmaga domačih košarkarjev ● publ. odpraviti tesna grla v proizvodnji kar otežuje, zavira delo; žarg. plinska pipa ni dovolj tesna ne tesni dovolj ◊ strojn. tesni prileg tesnó tudi têsno prisl.: hoditi tesno drug ob drugem; naši so tekmo tesno izgubili; tesno objeti, se okleniti koga; avtomobil je peljal tesno za njimi; tesno kaj poviti; slediti komu tesno za petami tik; tesno zaprta škatla / tesno oprijete hlače zelo / v povedni rabi v stanovanju je tesno ∙ ekspr. ko je hodil po tem samotnem kraju, mu je bilo tesno pri duši je čutil nedoločen strah; ekspr. ob novici mu je postalo tesno pri srcu je začutil žalost, duševno bolečino; knjiž. vrnil se je tesno pred nočjo tik; ekspr.
tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); sam.: na tesno kaj zapeti; pri njih doma so na tesnem imajo malo prostora; ekspr. biti na tesnem s časom, z denarjem imeti zelo malo časa, denarja (za kaj) ♪
- tesnína -e ž (í) knjiž. ožina: čoln se je približal tesnini / tesnina reke ♪
- tesníti -ím nedov. (ȋ í) 1. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja: tesniti pipe; tesniti robove akvarija; tesniti z azbestom, gumo / tesniti okna ♦ teh. tesniti ležaje // nepreh. prilegati se čemu tako, da ni reže, rež: plinska maska ne tesni; strešne opeke premalo tesnijo; ventil dobro tesni; vrata slabo tesnijo 2. knjiž. delati kaj (bolj) tesno: preveliko pohištvo je tesnilo prostor / veje, obložene s snegom, so tesnile pot ožile 3. knjiž. tiščati, stiskati: čevlji ga tesnijo / brezoseb. v pasu me tesni / skrbi ga tesnijo / brezoseb. tesni me pri srcu, v grlu, prsih ∙ knjiž. žalost mu je tesnila srce bil je zelo žalosten, prizadet; knjiž. ob tej misli ga je tesnilo pri duši je čutil nedoločen strah 4. knjiž. utesnjevati, omejevati: takratne razmere so ljudi tesnile; tako življenje je začelo umetnika tesniti / hribi tesnijo razgled tesníti se knjiž.
stiskati se, gnesti se: ljudje so se tesnili okrog vhoda / otrok se je boječe tesnil v kotu / hiše se tesnijo druga ob drugi / soteska se tesni med pobočji tesnèč -éča -e: skušal se je osvoboditi tesnečih vezi tesnjèn -êna -o: slabo tesnjena plinska pipa ♪
- tesnosŕčnost -i ž (ȓ) knjiž. ozkosrčnost: moti jih njegova tesnosrčnost / moralna tesnosrčnost ♪
- tést -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni test ◊ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo,
tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran ♪
- testátor 2 -ja m (ȃ) jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja ♪
- testíranec -nca m (ȋ) kdor je testiran: odgovori testirancev ♪
- testón -a m (ọ̑) les. zelo tanka bukova ali jelova deska za čelne stranice zabojev zlasti za južno sadje: izdelovati tavolete in testone ♪
- tetaníja -e ž (ȋ) med. bolezen z dolgotrajnimi krči, navadno zaradi pomanjkanja kalcija v krvi: zdraviti tetanijo ♦ vet. pašniška tetanija ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši ♪
- têtka -e ž (é) ljubk. teta: tetka je prišla na obisk; striček in tetka / kot nagovor dobro jutro, tetka ∙ šalj. zvitorepa tetka lisica ♪
- tétra 1 -e ž (ẹ̑) tekst. redko tkana, mehka bombažna tkanina iz več plasti, navadno za plenice: izdelki iz tetre; neskl. pril.: tetra plenice ♪
- tétra 2 -e ž (ẹ̑) zool. majhna, zelo pisana južnoameriška riba, Hyphessobrycon: opazovati tetre / progasta, rdeča tetra ♪
- tetra... ali tétra... in tetra... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število štiri: tetraeder, tetraklorid ♪
- tetraéder -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki, četverec: prostornina tetraedra / pravilni tetraeder ki ga omejujejo štirje skladni enakostranični trikotniki ♪
- tetraetíl -a m (ȋ) kem., v zvezi svinčev tetraetil oljnata tekočina, ki se dodaja bencinu za preprečevanje prehitrega zgorevanja v motorju ♪
- tetragonálen -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima štiri kote, stranice ali stranske ploskve; štiristran, štirikoten: tetragonalna prizma ◊ min. kristali v tetragonalnem sistemu v sistemu s tremi med seboj pravokotnimi osmi, od katerih je ena navpična in različno dolga od drugih dveh, ki sta enako dolgi in vodoravni ♪
34.651 34.676 34.701 34.726 34.751 34.776 34.801 34.826 34.851 34.876