Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (34.326-34.350)


  1.      štírinajsti  in štirinájsti -a -o štev. (ȋ; á) ki v zapovrstju ustreza številu štirinajst: otroci od sedmega do štirinajstega leta; bilo je štirinajstega [14.] maja; delo je končal ob štirinajsti (uri) 14h / prva svetovna vojna se je začela štirinajstega leta leta 1914; štirinajsto [14.] stoletje od 1300 do 1400; sam.: pohod Štirinajste na Štajersko 14. divizije Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ♪
  2.      štirinájststo  in štírinajststo štev. neskl. (á; ȋ) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč štiristo [1400]: najti podatke v urbarju iz leta štirinajststo osemindevetdeset ♪
  3.      štíriodstóten  -tna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki znaša štiri odstotke: štiriodstotne obresti / štiriodstotno povečanje dohodka ♪
  4.      štíripasóvnica  -e ž (ȋ-ọ̑) žarg., urb. štiripasovna cesta ♪
  5.      štíriperésen  -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima liste, sestavljene iz štirih lističev: štiriperesna deteljica ♪
  6.      štírirazréden  -dna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri razrede, oddelke: ta šola je štirirazredna ♪
  7.      štírirazrédnica  -e ž (ȋ-ẹ̑) nekdaj štirirazredna šola: šola se je razširila v štirirazrednico ♪
  8.      štírirazséžen  -žna -o prid. (ȋ-ẹ́ ȋ-ẹ̄) ki ima štiri razsežnosti: štirirazsežna tvorba ♪
  9.      štírirób  -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima štiri robove: štirirobo steblo ♪
  10.      štíriróben  -bna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima štiri robove: štiriroben predmet ♪
  11.      štírirôčen  in štíriróčen -čna -o prid. (ȋ-ō; ȋ-ọ̄) ki se izvaja s štirimi rokami: štiriročna klavirska igra ♦ muz. štiriročna skladba štírirôčno in štíriróčno prisl.: igrati skladbo štiriročno ♪
  12.      štírirôgeljn  in štírirógeljn -a -o [gǝl] prid. (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) ki ima štiri roglje: štirirogeljne vile ♪
  13.      štíriséd  in štírisèd -éda m (ȋ-ẹ̑; ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) šport. vozilo s štirimi sedeži, zlasti za bob, kajak: dvosedi in štirisedi / tekmovanje štirisedov ♪
  14.      štíristo  štev. neskl., stil. štíristo štíristotih (í) izraža število ali številko štiristo [400]: pred štiristo leti; zgraditi vrtec za štiristo otrok ♪
  15.      štírištéven  -vna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑) v zvezah: bot. štirištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz štirih listov; min. štirištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba štirikratno simetrična ♪
  16.      štírivpréžen  -žna -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na štirivprego: štirivprežni konji / štirivprežna kočija / štirivprežna vožnja ♪
  17.      štirják  -a m (á) 1. zastar. kvadrat: hiše so stale v pravilnih štirjakih 2. nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: dvajsetica in štirjak 3. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: štirjak vina // sod za to mero ♪
  18.      štírje  štíri -i štev., tož. štíri (í) 1. izraža število štiri [4] a) v samostalniški rabi: dvakrat dve je štiri; od desetih so ostali samo štirje; bil je sam proti štirim / ura je štiri; vstajati ob štirih zjutraj 4h; čakati od štirih do petih (popoldne) 16h / igrati v štirih; korakati po štiri in štiri tako, da so štirje v vrsti; žrebiček se je valjal po travi in brcal z vsemi štirimi z nogami b) v prilastkovi rabi: knjiga je prevedena v štiri svetovne jezike; štiri tisoč; štiri ure hoda; komedija v štirih dejanjih; vozilo ima pogon na vsa štiri kolesa; pred štirimi leti / štirje letni časi; štiri strani neba c) v medmetni rabi: otroci, začnimo: tri, štiri // neskl. izraža številko štiri: oddaja na kanalu štiri; stanuje v bloku številka štiri; tekma se je končala s štiri proti ena / pog. v spričevalu ima same štiri prav dobre ocene 2. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vse štiri, po (vseh) štirih izraža položaj, ko je telo hkrati na rokah in nogah, kolenih: spustil se je na vse štiri, da je lahko zlezel pod mizo / hoditi, kobacati, plaziti se, ekspr. laziti po vseh štirih 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi z vsemi štirimi zelo, močno: z vsemi štirimi se je branil iti domov; ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi / vsaki novosti se je upiral z vsemi štirimi ● ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; ekspr. bil je uspešen obrtnik, z vsemi štirimi na zemlji realen, trezen; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. vsega ne morem opraviti, saj nimam štirih rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; ekspr. vedno si je želel imeti svoje štiri stene, zidove bivališče, dom; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; veter je raznesel pepel na vse štiri strani, ekspr. na vse štiri vetrove izraža neurejeno, neusmerjeno premikanje iz središča ◊ obrt. krilo na štiri pole; šah. lovec na b4 ♪
  19.      štírka 1 -e ž (ȋ) 1. pog. številka štiri: napisati štirko / peljati se s štirko s tramvajem, avtobusom številka štiri 2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirko; v spričevalu ima samo dve štirki 3. igralna karta s štirimi znaki: križeva štirka 4. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: pridelal je deset štirk vina // sod za to mero ♪
  20.      štírka 2 -e ž (í) nižje pog. škrob: raztopiti žlico štirke v vodi ♪
  21.      štókavščina  -e ž (ọ̄) lingv. največja narečna skupina srbskohrvatskega jezika z vprašalnim zaimkom što: posebnosti štokavščine; štokavščina, čakavščina in kajkavščina ♪
  22.      štopati  ustavljati avtomobile ipd. gl. stopati ipd. ♪
  23.      štór  -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor ∙ pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni ♪
  24.      štórast  -a -o prid. (ọ̄) slabš. neroden, okoren: štorast človek; v družbi je precej štorast; štorast kot medved zelo / štorasti čevlji; spoznal ga je po štorasti hoji / štoraste noge / izmislil si je zelo štorast izgovor slab / kot psovka štor štorasti štórasto prisl.: štorasto je opletal z rokami ♪
  25.      štórati  -am nedov. (ọ̑) gozd. razdirati (oglarsko) kopo, ko je oglje kuhano: začeti štorati ♪

   34.201 34.226 34.251 34.276 34.301 34.326 34.351 34.376 34.401 34.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA