Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (34.251-34.275)



  1.      šôpast  -a -o prid. (ó) 1. ki je v šopih: ob poti je rasla šopasta trava / njegovi šopasti lasje 2. podoben šopu: šopaste korenine / za te rastline je značilna šopasta rast ♦ obrt. šopasta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit večkrat potegne skozi petljo prejšnje vrste šôpasto prisl.: šopasto razvrščeni listi
  2.      šópati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. gačiti: šopati medveda 2. hraniti, krmiti s potiskanjem hrane v kljun: šopati gos, purana; pren. šopati učence z znanjem ∙ nizko ti otroka preveč šopaš mu daješ preveč jesti
  3.      šopíriti  -im nedov.) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi
  4.      šopírjenje  -a s () glagolnik od šopiriti: njegovo šopirjenje jih moti / oblastniško šopirjenje
  5.      šotíšče  -a s (í) nahajališče šote: šotišče je že izčrpano
  6.      šotórka  -e ž (ọ̑) kos šotorskega platna zlasti za zasilno zaščito pred padavinami, vetrom: razgrniti, zviti šotorko; ogrniti se s šotorko; nepremočljiva šotorka; šotor, sestavljen iz šotork
  7.      šovinízem  -zma m () prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in sovražen odnos do drugega naroda: boriti se proti šovinizmu; šovinizem in nacionalizem / romanu so očitali narodni šovinizem ∙ ekspr. moški šovinizem prepričanje moških, da so več vredni kot ženske
  8.      špalír  -ja m () 1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnosti: ob cesti je bil gost špalir; špalir otrok / državnik je stopal skozi špalir / narediti komu špalir / postaviti se v špalir; ostati v špalirju // ekspr., z rodilnikom v taki vrsti, skupini postavljene stvari, predmeti: na vrtu je bil špalir murv, vrtnic 2. agr. ogrodje iz drogov, letev, žice, prosto stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) drevja, trte: narediti špalir za marelico; trta se vzpenja po špalirju; špalir iz žice // s prilastkom (sadno) drevje, trta ob takem ogrodju: breskov špalir; ob zidu je stal marelični špalir / naravni špalir brez strogo vzgojene oblike; obstenski špalir
  9.      špánga  -e ž () nižje pog. lasna sponka: speti lase s špango / čevlji s špango z zaponko
  10.      špár  -a m () zool. manjša morska riba s temno prečno progo pred repom, Sargus annularis
  11.      špartánstvo  tudi spartánstvo -a s () knjiž. velika strogost, nepopustljivost: špartanstvo v vzgoji
  12.      špeceríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na špecerijo: špecerijska trgovina / trgovec s špecerijskim blagom
  13.      špeditêr  tudi speditêr -ja m () 1. delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora: uvoznik je sklenil pogodbo s špediterjem / selitev je opravil špediter 2. v nekaterih deželah lastnik špedicije: njegov oče je špediter
  14.      špeditêrski  tudi speditêrski -a -o prid. () nanašajoč se na špediterje: špediterski posli / špeditersko podjetje
  15.      špégati  -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. gledati, navadno skrivoma, pritajeno; kukati: špegati skozi ključavnico, špranjo / špegal je po tujih ljudeh
  16.      špéglar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor nosi očala: v razredu je bilo veliko špeglarjev
  17.      špégli  -ov m mn. (ẹ̑) nižje pog. očala: nositi špegle; brez špeglov slabo vidi
  18.      špèh  špêha m ( é) pog. 1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti 3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal ∙ pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena
  19.      špeháč  -a m (á) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: zaklal je dva špehača
  20.      špehár  tudi špêhar -ja m (á; ) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: rediti špeharje
  21.      špêhast  -a -o prid. (é) pog. zelo umazan, zamaščen: špehast klobuk, rob ovratnika ∙ pog., ekspr. brati špehaste knjige debele in umazane
  22.      špehàt  -áta -o prid. ( ā) pog. debel, rejen: zaklali so špehato svinjo; špehat je kot pitan prašič
  23.      špekulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na špekulacijo: špekulacijski nakup, namen / špekulacijske družbe
  24.      šperovec  gl. špirovec
  25.      špíčiti  -im nedov.) pog. 1. šiliti, ostriti: špičiti svinčnik z nožem / špičiti fižolovke 2. ekspr. delati kaj neprimernega, nedovoljenega: res, take grdobije špiči / to so jih špičili

   34.126 34.151 34.176 34.201 34.226 34.251 34.276 34.301 34.326 34.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA