Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (33.926-33.950)


  1.      svobôdnosten  -tna -o (ó) pridevnik od svobodnost: svobodnostne težnje ♪
  2.      svobodoúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. svobodomiseln: svobodoumni ljudje / svobodoumni nazori ♪
  3.      svój  svôja -e zaim. (ọ́ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno pripadnost osebku: doseči, opustiti svoj namen; zadrževati svojo jezo; upokojena je bila na svojo željo / šel je tja na svojo odgovornost; hrano pridelujejo le za svoje potrebe / čriček se oglaša s svojim čri čri // izraža razmerje med osebkom in okolico: izboljšati svoj položaj; paziti na svojo čast; izpolnjevati svoje dolžnosti; delavci razpravljajo o težavah svoje delovne organizacije; boriti se za svoje pravice 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka: razvajati svoje otroke; obiskati svojo mater; zaupati svoji prijateljici; ima svoje dekle / svojim gostom je razkazal hišo; s svojimi volivci nima dovolj stikov; poklicati svoje spremstvo / med nami imajo svojega človeka privrženca, somišljenika; tja so poslali svoje ljudi / dobro pozna svoj jezik; ljubiti svojo domovino 4. izraža izhajanje od osebka: v svojem članku trdi nasprotno; s svojim delom se je vsem prikupila / pisatelj je objavil svoj življenjepis; luna ne sveti s svojo svetlobo z lastno; hraniti otroka s svojim mlekom dojiti 5. izraža (stalno) povezanost z osebkom: čakati na svoj avtobus; imeti svoj stalni prostor pri mizi / ekspr.: vsak dan je hotel imeti svoj zrezek in svoj vrček piva; prihaja vsak dan ob svoji uri 6. izraža ustreznost, določenost: prilagajanje zahteva svoj čas; potrpi, vse bo urejeno ob svojem času; dati, spraviti kaj na svoje mesto / to blago ni najboljše, a ima vseeno svoje kvalitete 7. izraža posebnost, drugačnost koga, česa glede na ljudi, stvari iste vrste: imeti svoj način govorjenja, pisanja; imela je svojo držo, hojo / to je bil svoje vrste svet / v naši književnosti zavzema ta pisatelj čisto svoje mesto 8. pog., z izrazom količine izraža približnost; okoli: ta sod drži svojih sto petdeset litrov; jama je globoka svojih trideset metrov / ni več mlad, ima svojih petdeset let 9. z oslabljenim pomenom poudarja besedo, na katero se nanaša: pesem je dosegla svoj namen; v zadnjem času je kriza dosegla svoj vrh; v tej hiši je živel od rojstva do svoje smrti; tudi naš program ima svoje slabe strani / v svoji neprevidnosti je obljubila vse, kar so zahtevali od nje 10. v zvezi za svojo osebo izraža omejitev trditve: za svojo osebo bi dal prvo mesto tej skladbi; za svojo osebo priznam, da mi je vseeno / trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali 11. v zvezi sam svoj neodvisen, samostojen: biti sam svoj gospodar; kmalu boš sama svoja gospodinja / knjiž. od nekdaj so bili sami svoji, brez graščakov svobodni; ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen // v imenovalniku ednine moškega spola tudi samsvoj čudaški, poseben: pravijo, da je pust in sam svoj človek; stara je in precej sama svoja ● svoj čas svojčas, svoje čase je bil velik gospod nekoč, prej; ekspr. v nedeljo so imeli naši smučarji svoj dan so bili zelo uspešni; star. svoje dni so se dobro razumeli včasih, nekdaj; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; publ. razumevanje za naravo je dobilo, našlo svoj izraz v planinstvu se je izrazilo, se je pokazalo; nikogar od svojih ljudi nima več članov družine, svojcev; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem sorodnikom, svojcem; ekspr. izreči svoj ne odkloniti; ekspr. v potu svojega obraza si služi kruh zelo se mora truditi za materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj piskrček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; pog. pusti ju pri miru, saj vidiš, da imata svoje pogovore zaupne; ekspr. bil je pravi sin svoje dobe človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal; ekspr. ne more iz svoje kože ne more ravnati drugače, kot je navajen; ekspr. vsaka stvar ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; knjiž. z vso svojo osebo se zavzema za to stvar zelo, brez pridržka; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; ekspr. vzeti stvari v svoje roke začeti sam, neposredno odločati o čem, urejati kaj; publ. izvoliti koga iz svoje srede nekoga med njimi; evfem. dekle že ima svoje stvari (mesečno) perilo; ekspr. biti v svojem kraljestvu v domačem okolju; kjer je prijetno, udobno; ne kaže svojih let videti je mlajši, kot je v resnici; knjiž. hodi svoja pota ni dovzeten za vplive; prisl.: po svoje si lahko srečen; ni jim všeč, da delamo po svoje, star. po svojem; ekspr. po svoje ima prav če gleda na stvar s svojega stališča, glede na svoje razmere; živeti po svoje; komentatorja sta bila — seveda vsak po svoje - zelo konkretna; sam.: pog. dekle že ima svojega fanta; tujega nočemo, svojega ne damo geslo jugoslovanskih narodov po drugi svetovni vojni; dajte vsakemu svoje kar zasluži, kar mu pripada; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; pog. končno je nesramnež dobil svoje bil je ostro zavrnjen, kaznovan; pog. odsedel je svoje, zdaj bo začel znova prebil, preživel je določen čas v zaporu; ekspr. dolgo je žaloval, a čas je opravil svoje sčasoma je žalost postala manjša, je minila; ekspr. žganje je kmalu opravilo svoje ga je upijanilo; povzročilo bolezen, smrt; ekspr. naj le pride, da mu povem svoje da ga oštejem, mu izrazim nezadovoljstvo; vedno si je izmišljala nekaj svojega, posebnega; nikoli niso imeli nič svojega; pog. če ti bo zmanjkalo denarja, bom jaz dal iz svojega; kot poziv svoji k svojim; priti med svoje svojce, sorodnike; pog. vzeti za svojega posvojiti; pog. delavec dela ob svojem skrbi sam za hrano; star. ob svojem je lahko redil samo eno kravo z lastno krmo ♪
  4.      svoják  -a m (á) knjiž., redko nesvobodnik: njegovi starši so bili svojaki / kmet svojak ♪
  5.      svojeglávnež  -a m (ȃ) star. svojeglav človek: fant je velik svojeglavnež ♪
  6.      svojílen  -lna -o prid. (ȋ) lingv. ki izraža svojino ali pripadnost: svojilni pridevnik, zaimek; svojilni rodilnik; povratni svojilni zaimek zaimek, ki zamenjuje osebni svojilni zaimek, ko gre za svojino osebka ♪
  7.      svóra  -e ž (ọ̑) močnejši drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza; sora: popraviti, skrajšati svoro / peljati se na svori ◊ les. železna priprava s čeljustma za stiskanje, privijanje ♪
  8.      swíng  -a [svi-] m (ȋ) muz. jazz od leta 1930 do 1945, za katerega je značilna ritmično-melodična napetost zaradi razlike med osnovnim in spreminjajočim se ritmom izvajanja: poslušati swing; razvoj jazza od prvih začetkov do swinga // ples v tem ritmu: plesati swing ♪
  9.      šabésa  -e ž (ẹ̑) 1. osvežujoča pijača, navadno iz bezgovega cvetja, limoninega soka, vode in sladkorja: narediti šabeso 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti šabeso ♪
  10.      šablonizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od šablonizirati: boriti se proti šabloniziranju ♪
  11.      šablonizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) publ. dajati čemu ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: šablonizirati pouk; življenje se ne sme šablonizirati šablonizíran -a -o: šablonizirani filmi ♪
  12.      šablónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šablono: šablonska deska / šablonski pouk; šablonska reklama; šablonsko delo; ta poročila so preveč šablonska / šablonski odgovori; šablonska oznaka sodobne književnosti; šablonska rešitev vprašanja / biti šablonski šahist; pevka je bila precej šablonska / to šablonsko ugotovitev je dopolnila druga splošno šablónsko prisl.: šablonsko oblikovati; šablonsko ravnati; šablonsko prikazane osebe ♪
  13.      šablónstvo  -a s (ọ̑) publ. dejstvo, da se daje čemu ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika: s tem bo izključeno šablonstvo ♪
  14.      šabó  neskl. pril. (ọ̑) vrtn., v zvezi šabo nagelj vrtni nagelj z velikimi, živobarvnimi cveti: gojiti šabo nageljne ♪
  15.      šabójev  -a -o prid. (ọ̑) vrtn., v zvezi šabojev nagelj šabo nagelj: gojiti šabojeve nageljne ♪
  16.      šabráka  -e ž (ȃ) knjiž. podsedelna odeja: pokriti konja s šabrako ♪
  17.      šáfar  -ja m (ā) zastar. oskrbnik: pobiral je pridelek od šafarjev ♪
  18.      šafót  -a m (ọ̑) knjiž. oder za obglavljanje obsojencev: stopiti na šafot; usmrtiti na šafotu / grozil mu je šafot smrtna kazen z obglavljenjem na takem odru ♪
  19.      šága  -e ž (á) nar. gorenjsko trščica: v prst se ji je zadrla šaga ♪
  20.      šáhinja  -e ž (ȃ) zlasti v iranskem okolju, nekdaj šahova žena: obisk šaha in šahinje ♪
  21.      šájba  -e ž (ȃ) nar. prekmursko priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo; lončarsko kolo: oče je sedel pri šajbi ● nižje pog. vreči koga na šajbo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno ♪
  22.      šakálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šakale: šakalski lajež / šakalski obraz ♪
  23.      šála  -e ž (á) 1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala 2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala 3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo 4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares ● res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto ♪
  24.      šaljívec  -vca m (ȋ) kdor se (rad) šali: smejati se šaljivcu; je znan šaljivec ♪
  25.      šálvare  -var ž mn. (ȃ) v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov; dimije: nosila je šalvare ♪

   33.801 33.826 33.851 33.876 33.901 33.926 33.951 33.976 34.001 34.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA