Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (33.826-33.850) 
- svarítev -tve ž (ȋ) 1. svarjenje: svaritev otroka pred nevarnostmi 2. star. svarilo: spomnil se je materine svaritve ♪
- svaríti -ím nedov. (ȋ í) opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: mati ga je svarila, naj ne hodi tja; svarim te, varuj se ga; svariti pred nevarnostjo; prijateljsko, resno svariti / svariti z očmi svarèč -éča -e: svareč glas, pogled; prisl.: svareče dvigniti prst; svareče kaj reči ♪
- svarjênje -a s (é) glagolnik od svariti: ni hotel poslušati svarjenja in opominjanja; očetovsko svarjenje ♪
- svástika -e ž (á) 1. arheol. enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca: v prstanu je vdelano znamenje svastike; vozli, rozete, trakovi in svastike 2. knjiž. tak križ kot simbol nacizma: nacistična uniforma s svastiko ♪
- sváštven -a -o (ȃ) pridevnik od svaštvo: svaštveno razmerje ♪
- sváštvo -a s (ȃ) razmerje med svaki: biti s kom v svaštvu ♪
- svàt sváta m, im. mn. tudi svátje (ȁ á) kdor se udeleži praznovanja ob poroki: svati čakajo ženina in nevesto; veseli svati; zbralo se je veliko svatov / iti, vabiti v svate na praznovanje ob poroki ● ekspr. ti si pa čuden svat čudak, posebnež ♪
- svátba -e ž (ȃ) praznovanje ob poroki: pri sosedovih je svatba; iti, povabiti na svatbo; bogata, hrupna svatba ∙ ekspr. že dolgo se poznata, kdaj bo pa svatba se bosta poročila ♪
- svátben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na svatbo: svatbena pojedina / svatbena koračnica; svatbena obleka svatovska obleka ∙ svatbeni polet matice polet, pri katerem se matica opraši ♪
- svátevca -e [tǝv] ž (ā) nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečene svatevce // dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za svatevce si je izbral sestro in sestrične ♪
- svática -e ž (ā) star. družica: belo oblečene svatice ♪
- svatoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) svat: vriskanje veselih svatovalcev ♪
- svatoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke ♪
- svatovánje -a s (ȃ) glagolnik od svatovati: svatovanje je trajalo pozno v noč ♪
- svatováti -újem nedov. (á ȗ) udeleževati se praznovanja ob poroki: rad svatuje / iti svatovat / takrat so svatovali tri dni skupaj ♪
- svátovec -vca m (á) zastar. svat: vriskanje veselih svatovcev ♪
- svátovka -e ž (á) ženska oblika od svatovec: svatovci in svatovke ♪
- svátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na svate: svatovski sprevod; svatovsko vriskanje / svatovska pesem; svatovska pojedina svátovsko prisl.: svatovsko oblečen ♪
- svátovščina -e ž (á) star. svatba: narediti svatovščino; iti, povabiti na svatovščino; starešina na svatovščini ♪
- svátski -a -o prid. (ȃ) redko svatovski: svatske pesmi ♪
- svéča -e ž (ẹ́) svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči // kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkelj ● evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; žarg., šport. narediti svečo stojo na lopaticah ◊ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa ♪
- svečàn tudi svečán -ána tudi svéčan -a m (ȁ á; ȃ; ẹ́) star. februar: letošnjega svečana je bilo zelo hladno ♪
- svečán -a -o prid. (á) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije; povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem; svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo // ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo; slovesen: svečana obljuba / svečana izjava 2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: svečan nastop; svečano občutje, razpoloženje; vse je bilo zelo svečano / svečani trenutki; njegov glas je bil tih in svečan; pren., ekspr. svečana tišina gozda 3. namenjen, predpisan za posebne prilike: svečana uniforma; ovratnik pri svečanem oblačilu / obleka za svečane prilike ∙ ekspr. danes je posebno svečana svečano oblečena svečáno prisl.: svečano se obleči; svečano okrašena dvorana ♪
- svečánost -i ž (á) 1. prireditev, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: pripraviti veliko svečanost; to obleko nosi samo ob svečanostih; svečanost ob podelitvi nagrad / pogrebna, spominska svečanost 2. lastnost, značilnost svečanega: svečanost dogodka; ekspr. zavedati se svečanosti trenutka ♪
- svečánov tudi svéčanov -a -o prid. (ā; ẹ́) star. februarski: mrzlo svečanovo jutro ♪
33.701 33.726 33.751 33.776 33.801 33.826 33.851 33.876 33.901 33.926