Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (33.801-33.825) 
- súženjski -a -o [žǝn] prid. (ú) nanašajoč se na sužnje ali suženjstvo: suženjsko delo; težko suženjsko življenje / suženjska doba / takratni suženjski položaj žensk; zahtevati suženjsko pokorščino; suženjska vdanost ∙ ekspr. rešiti se suženjskega jarma suženjstva; slabš. suženjski prevod prevod, ki se v škodo stila popolnoma ujema s predlogo, z originalom súženjsko prisl.: suženjsko ponižen človek ♪
- súženjstvo -a [žǝn] s (ú) 1. gospodarsko-družbena ureditev pred fevdalizmom, v kateri so proizvajalci sužnji: suženjstvo v stari Grčiji; suženjstvo in fevdalizem 2. obstoj sužnjev: odpraviti suženjstvo v Ameriki; suženjstvo in tlačanstvo // stanje, življenje sužnjev; sužnost: osvoboditi koga suženjstva 3. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) stoletnega suženjstva; narodi so ječali v suženjstvu / suženjstvo delavcev v kapitalizmu / duhovno suženjstvo; suženjstvo predsodkom ◊ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih zaradi neporavnanih dolgov ♪
- súžnja -e ž (ú) ženska oblika od suženj: pobegla sužnja / ženska je ponekod še vedno sužnja moža ♪
- súžnjelastníški -a -o prid. (ū-ȋ) nanašajoč se na družbeno ureditev, v kateri obstaja lastništvo sužnjev: sužnjelastniška družba; sužnjelastniška država / sužnjelastniška družbena ureditev ♪
- súžnjeposéstniški -a -o prid. (ū-ẹ̑) sužnjelastniški: sužnjeposestniška družba ♪
- sužnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti suženj, opravljati suženjska dela: sužnjevati do smrti; sužnjevati na galeji 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: svobodni ljudje nočejo sužnjevati ♪
- súžnji -a -e prid. (ú) star. 1. zasužnjen: sužnji narod / sužnja dežela 2. suženjski: sužnja preteklost; sam.: lastnik več sužnjih sužnjev ♪
- súžnjica -e ž (ú) 1. manjšalnica od sužnja: stregle so ji mlade sužnjice 2. star. sužnja: priklanjanje sužnjic ♪
- súžnjik -a m (ú) star. suženj: odkupiti sužnjika; prodajanje sužnjikov / biti sužnjik lepe ženske ♪
- súžnjiti -im nedov. (ú ȗ) 1. knjiž. zasužnjevati: sužnjiti ljudi 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: namesto da bi bil enakopraven, je sužnjil ♪
- súžnost -i ž (ú) 1. stanje, življenje sužnjev: osvoboditi koga iz sužnosti / prodali so jih v sužnost 2. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) sužnosti; stoletna sužnost tega naroda ● babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem; knjiž. sladka sužnost popolna ljubezenska vdanost ♪
- sváditi -im nedov. (á ȃ) nar. vzhodno jeziti: otroci me svadijo; to me svadi ♪
- svahíli -ja m (ȋ) lingv. najbolj razširjen občevalni, uradni jezik nekaterih držav Vzhodne Afrike s črnskim prebivalstvom: pogovarjati se v svahiliju ♪
- svája -e ž (ā) nar. vzhodno prepir, spor: med njimi je nastala svaja; svaja med možem in ženo / biti, živeti v svaji ♪
- svajeváti se -újem se nedov. (á ȗ) nar. vzhodno prepirati se: nehati se svajevati ♪
- svák -a m (á) sestrin mož ali brat zakonskega partnerja: to je moj svak ♪
- svákinja -e ž (ā) bratova žena ali sestra zakonskega partnerja: svakinja ga ne mara ♪
- sváljčica -e ž (ȃ) zastar. cigareta: prižgati si svaljčico ♪
- sváljek -jka m (ȃ) podolgovata, vretenasta tvorba, ki nastane s svaljkanjem: delati svaljke iz gline; oblikovati testo v svaljke; svaljek sesekljanega mesa / krompirjevi svaljki kuhana jed svaljkaste oblike iz krompirjevega testa // kar je temu podobno: pismo je zmečkal, svaljek pa vrgel na tla / koža se mu lušči v svaljkih / svaljek las, listja / puhal je svaljke dima ♪
- sváljkast -a -o prid. (ȃ) ki ima svaljke: svaljkasta odeja // podoben svaljku: svaljkasti prameni las ♪
- svaljkáti -ám in sváljkati -am nedov. (á ȃ; ȃ) premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba: svaljkati krušno sredico; svaljkati testo / svaljkati čevapčiče // premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: svaljkati cigareto; svaljkati si brado / svaljkati med prsti; s prsti je svaljkala rob predpasnika zvijala, vihala svaljkáti se, in sváljkati se pojavljati se, nastopati v obliki svaljkov: umazanija se mu svaljka po koži / lasje se svaljkajo v kodre zvijajo ♪
- svarílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor svari: poslušati svarilce; dobrohoten, strog svarilec ♪
- svarílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se svari: ta zgled je bil svarilen / svarilni klic, napis; njegovih svarilnih besed ni upošteval; dobiti svarilno pismo ∙ knjiž. svarilna barva živali varovalna barva ♪
- svarílo -a s (í) kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: upoštevati svarilo; dobrohotno, grozeče svarilo / to je v svarilo bodočim rodovom; kaznovali so ga za svarilo drugim ♪
- svarítelj -a m (ȋ) svarilec: dobrohoten svaritelj ga je dolgo opozarjal ♪
33.676 33.701 33.726 33.751 33.776 33.801 33.826 33.851 33.876 33.901