Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (33.601-33.625)


  1.      strpljênje  -a s (é) star. strpnost: med njima ni bilo ne prijateljstva niti strpljenja / stari ljudje nimajo strpljenja potrpljenja ♪
  2.      strpljív  -a -o prid. (ȋ í) star. 1. strpen: strpljiv človek; biti strpljiv do drugih 2. potrpežljiv: strpljivi gostje strpljívo prisl.: strpljivo čakati ♪
  3.      strpljívost  -i ž (í) star. 1. strpnost: narodnostna, verska strpljivost 2. potrpljenje: minila ga je vsa strpljivost ♪
  4.      stŕpnež  -a m (ȓ) ekspr. strpen človek: pokazal se je strpneža ♪
  5.      stŕpnost  -i ž (ŕ) lastnost strpnega človeka: pokazati strpnost; cenili so njegovo strpnost do nasprotnikov / strpnost v vzgoji / narodnostna, rasna, verska strpnost ♪
  6.      strpoléti  -ím dov. (ẹ́ í) zastar. zgoreti z močnim plamenom: s slamo krita koča je kar strpolela ♪
  7.      stršáti  -ím nedov. (á í) knjiž., redko štrleti: lasje mu stršijo pokonci stršèč -éča -e: stršeči lasje; kamela s stršečo grbo ♪
  8.      stŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od streti: strtje kosti / strtje odpora ♪
  9.      stŕtost  -i ž (ȓ) stanje strtega človeka: trudil se je, da ne bi opazili njegove strtosti in nemoči ♪
  10.      strudíti  in strúditi -im dov. (ȋ ú ū) zastar. utruditi: hoja ga je strudila; pri delu se je strudil ♪
  11.      strúg  -a m (ȗ) nar. 1. strm gorski žleb: skalnata pobočja z razritimi strugi; vzpenjati se po strugih proti vrhu / strugi v Alpah 2. strgalo: s strugom strgati smolo z debla / s strugom ostružiti coklo z zakrivljenim nožem ♪
  12.      strúga  -e ž (ú) podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda: struga se na tem mestu zoži; poglobiti strugo; reka spreminja, si utira strugo; globoka, plitva, suha struga; struga hudournika / rečna, vodna struga; struga Save, Soče; pren. življenje teče po svoji strugi; struga časa ∙ ekspr. tudi to je obrnil v svoje struge v svojo korist; ekspr. pogovor je speljala v drugo strugo začela je govoriti o drugih stvareh ♦ alp. ledeniška struga naravna vdolbina, po kateri se pomika ledenik ♪
  13.      strugáč  -a m (á) star. strugar: bil je zaposlen kot strugač ♪
  14.      strugáča  -e ž (á) star. strgalo: s strugačo odstranjevati lubje z debla ♪
  15.      strugálen  -lna -o prid. (ȃ) usnj. ki se uporablja za struganje: strugalni nož, stroj ♪
  16.      strugálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za struganje: dela v strugalnici ♪
  17.      strugálnik  -a m (ȃ) star. oblič, skobljič: na steni so visele žage in strugalniki ♪
  18.      strugálo  -a s (á) 1. strgalo: s strugalom strgati rjo s pločevine 2. les. strugarsko dleto: s strugalom oblikovati mizno nogo ♪
  19.      strúganje  -a s (ū) glagolnik od strugati: struganje parketa / struganje miznih nog ♪
  20.      strugár  -ja m (á) delavec, ki struga: strugar v usnjarni / kovinski, lesni strugar ♪
  21.      strugárna  -e ž (ȃ) strugalnica: delavec v strugarni ♪
  22.      strugárnica  -e ž (ȃ) zastar. strugalnica: dela v strugarnici ♪
  23.      strugárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na strugarje ali strugarstvo: strugarska delavnica / strugarsko dleto; strugarsko orodje / strugarski in rezbarski izdelki ♪
  24.      strugárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s struganjem, struženjem: strugarstvo in rezbarstvo / kovinsko strugarstvo ♪
  25.      strúgati  -am nedov. (ū) 1. z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: strugati doge, parket // z odrezovanjem tankih plasti delati, oblikovati: strugati kroglo; piliti in strugati; pren. ledenik struga dolino 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strugati barvo z vrat; strugati blato s čevljev ♦ usnj. strugati kože tanjšati jih s strugalnim strojem strugajóč -a -e: ribe je čistil, strugajoč jih z nožem od repa proti glavi strúgan -a -o: strugane palice ♪

   33.476 33.501 33.526 33.551 33.576 33.601 33.626 33.651 33.676 33.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA