Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (33.351-33.375)


  1.      streménski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od streme 1: stremenski jermen ♪
  2.      streméti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. prizadevati si doseči, uresničiti kaj: stremeti k napredku; stremeti po resnici, znanju; stremeti za tem, da se uveljavijo mladi avtorji // prizadevati si priti do česa, pridobiti kaj: stremeti po gmotnih dobrinah; stremeli so za ugodjem, zabavo stremèč -éča -e: k dobremu stremeč človek ♪
  3.      stremíti  -ím nedov. (ȋ í) zastar. stremeti: stremiti po modrosti; stremili so za tem, da bi načrt uresničili ♪
  4.      stremljênje  -a s (é) glagolnik od stremeti: umetniško stremljenje; stremljenje k resnici, svobodi / stremljenje po dobičku ♪
  5.      stremljênjski  -a -o (ē) pridevnik od stremljenje: miselne in stremljenjske duševne funkcije ♪
  6.      stremljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki si (zelo) prizadeva za dosego, uresničitev česa: stremljivi učenci; bil je stremljiv in ognjevit fant / stremljiv duh ♪
  7.      stremljívec  -vca m (ȋ) knjiž. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: med kolegi je veljal za stremljivca ♪
  8.      stremljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost stremljivega: zavedal se je svoje stremljivosti / besedilo brez literarne stremljivosti ♪
  9.      stremúh  -a m (ū) slabš. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: bil je častihlepnež in stremuh; brezobzirni stremuhi ♪
  10.      stremúhinja  -e ž (ū) ženska oblika od stremuh: imeli so jo za stremuhinjo ♪
  11.      stremúški  -a -o prid. (ū) slabš. ki si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: stremuški človek; bila je stremuška in domišljava stremúško prisl.: stremuško ravnati ♪
  12.      stremúštvo  -a s (ȗ) slabš. veliko prizadevanje za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: očitati komu stremuštvo; iz stremuštva je sprejel to funkcijo ♪
  13.      streníranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost streniranega: streniranost športnikov ♪
  14.      strenírati  -am dov. (ȋ) s treniranjem doseči določeno usposobljenost, dovršenost: strenirati športnika; moštvo se je dobro streniralo / strenirati se v hoji / strenirati psa za lov zdresirati streníran -a -o: streniran atlet; za tako turo je treba biti streniran in utrjen ♪
  15.      strepati  ipd. gl. iztrepati ipd. ♪
  16.      strepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) vztrepetati: pogledal ga je tako grdo, da je kar strepetal; strepetati od mraza, strahu; strepetati po vsem telesu / roke so ji strepetale; prim. iztrepetati ♪
  17.      strepetávati  -am nedov. (ȃ) 1. rahlo, komaj zaznavno zamahovati s perutmi: ptiči strepetavajo 2. vztrepetavati: v spanju ječi in strepetava; strepetavati po vsem telesu / njeno telo strepetava ♪
  18.      strépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica je nemirno strepnila ♪
  19.      streptokók  -a m (ọ̑) biol. skupek kokov v obliki verige: streptokoki in stafilokoki ♪
  20.      streptokóken  -kna -o (ọ̑) pridevnik od streptokok: streptokokna okužba ♪
  21.      streptomicín  -a m (ȋ) farm. antibiotik proti tuberkulozi: uporaba streptomicina ♪
  22.      strés  -a m (ẹ̑) med. odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive: tako delo povzroča strese; zdravljenje motenj, ki nastanejo zaradi stresa ♪
  23.      strès  strésa m (ȅ ẹ́) redko stresljaj: ob stresu se je tekočina razlila ♪
  24.      stresáj  -a m (ȃ) redko stresljaj: ob vsakem stresaju je ranjenec zaječal ♪
  25.      stresálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: stresalni stroj, transporter; stresalne rešetke v mlatilnici ♦ mont. stresalni žleb vsak od naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje (sipkega) materiala ♪

   33.226 33.251 33.276 33.301 33.326 33.351 33.376 33.401 33.426 33.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA