Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (32.576-32.600)



  1.      srédnjica  -e ž (ẹ̑) geom., v zvezah: srednjica trapeza spojnica razpolovišč obeh krakov; srednjica trikotnika spojnica oglišča in razpolovišča nasprotne stranice
  2.      sredotóčiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko osredotočati: sredotočil je oblast v svojih rokah
  3.      srénast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srenasti sneg ledena, skorjasta plast snega: hoditi po srenastem snegu
  4.      srepoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima srepe oči: srepook starec
  5.      sréž  -a m (ẹ̑) snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na površini snega: čez noč se je naredil srež; svetlikajoč se srež na zidu ♦ meteor. globinski srež plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj
  6.      sréžast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srežasti sneg sneg, na površini katerega se naredi srež: hoditi po srežastem snegu
  7.      srežén  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: sreženi sneg
  8.      sréžiti se  -im se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) spreminjati se v srež: sneg se sreži
  9.      sréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: hoditi po srežnatem snegu
  10.      sŕh  -a m () neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: srh mu je šel po hrbtu, po telesu; ob pogledu na razbitine ga je spreletel srh / njegov pogled je vzbujal ljudem srh grozo, strah // knjiž., s prilastkom občutek, čustvo: ob njegovem imenu jih je prešinil spoštljiv srh; prijeten srh
  11.      sŕhek  -hka -o prid. (ŕ) 1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži: srhki lasje; srhke dlačice / srhka skorja // porasel s togimi, ostrimi dlačicami: srhki listi; srhko steblo sončnice 2. ekspr. ki vzbuja srh: srhek pogled; srhek žvižg / srhek mraz zelo hud sŕhko prisl.: srhko me je spreletelo
  12.      sŕhel  -hla -o [ǝ] prid. (ŕ) star. srhek: njegovi lasje so gosti in nekoliko srhli sŕhlo prisl.: srhlo šumeti; sam.: z roko potegniti na srhlo proti naravni legi dlak
  13.      srhkodlákav  -a -o prid. (á) bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez
  14.      srhkolístnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline s cveti v socvetjih, porasle s srhkimi dlačicami, Boraginaceae
  15.      srkálen  -lna -o prid. () ki je za srkanje: srkalna slamica
  16.      srnína  -e ž () 1. srnje meso: pečena srnina; jelenina in srnina 2. usnje iz srnje kože: rokavice iz srnine; boks in srnina
  17.      srobóten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od srobot: povezati s srobotnim steblom
  18.      srpàt  -áta -o prid. ( ā) pri starih Perzijcih, v zvezi srpati voz bojni voz, opremljen z ukrivljenimi rezili na kolesih, ojesu: vojska s pešci, konjeniki in srpatimi vozovi
  19.      sršèn  in sršén in sŕšen -éna m ( ẹ́; ẹ̑; ŕ ẹ́) velika, čebeli podobna žuželka z rjavo rdečimi progami po glavi in oprsju: sršeni brenčijo, pikajo; razdražiti sršene; čmrlji in sršeni; gleda kot sršen; hud kot sršen ∙ knjiž. Prešernovi sršeni epigrami, puščice; beži, kot bi ga sršeni podili hitro, prestrašeno
  20.      sŕt  -a m () zool. srt ž: slanikovi srti
  21.      stabílen  -lna -o prid., stabílnejši () 1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev // ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen / stabilen položaj telesa; stabilen smučar 2. publ. ustaljen, nespremenljiv: stabilne cene / gospodarski, politični položaj je stabilen / stabilno vreme 3. duševno trden, uravnovešen: je stabilen človek, zato se nanj lahko zanesemo / stabilen značaj 4. teh. ki je stalno na določenem mestu: stabilni pogonski stroji; stabilen žerjav; mobilen in stabilen ◊ ekon. stabilni trg trg, za katerega sta značilna usklajena ponudba in povpraševanje; stabilno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem sta ponudba in povpraševanje usklajena; fiz. stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; kem. stabilna spojina spojina, ki pri zunanjih vplivih ne spremeni sestave; meteor. stabilno ozračje ozračje, v katerem ni vzponskih tokov in se zrak lahko spušča stabílno prisl.: stabilno stati
  22.      stabilizírati  -am dov. in nedov. () narediti, da je kaj stabilno: stabilizirati čoln / stabilizirati satelit // publ. ustaliti, utrditi: stabilizirati cene; odnosi so se stabilizirali / gospodarski, politični položaj se stabilizira / vreme se bo stabiliziralo ustaliloelektr. stabilizirati zmanjšati spreminjanje določene veličine na določeno vrednost; stabilizirati napetost; kem. stabilizirati snov z dodajanjem druge snovi preprečiti, upočasniti razpad kake snovi stabilizíran -a -o: stabilizirane cene; stabilizirane politične razmere
  23.      stádionski  tudi štádionski -a -o prid. () nanašajoč se na stadion: stadionski objekti; stadionske naprave / stadionski semafor
  24.      stahánovstvo  -a s () v Sovjetski zvezi, po letu 1935 gibanje za večjo delovno storilnost: podpirati stahanovstvo
  25.      stákati  -am nedov. () s točenjem spravljati skupaj: stakati ostanke vina v vrč stákati se redko stekati se: vode s hriba se stakajo v potok

   32.451 32.476 32.501 32.526 32.551 32.576 32.601 32.626 32.651 32.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA