Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (32.576-32.600)


  1.      srédnjica  -e ž (ẹ̑) geom., v zvezah: srednjica trapeza spojnica razpolovišč obeh krakov; srednjica trikotnika spojnica oglišča in razpolovišča nasprotne stranice ♪
  2.      sredotóčiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko osredotočati: sredotočil je oblast v svojih rokah ♪
  3.      srénast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srenasti sneg ledena, skorjasta plast snega: hoditi po srenastem snegu ♪
  4.      srepoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima srepe oči: srepook starec ♪
  5.      sréž  -a m (ẹ̑) snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na površini snega: čez noč se je naredil srež; svetlikajoč se srež na zidu ♦ meteor. globinski srež plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj ♪
  6.      sréžast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srežasti sneg sneg, na površini katerega se naredi srež: hoditi po srežastem snegu ♪
  7.      srežén  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: sreženi sneg ♪
  8.      sréžiti se  -im se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) spreminjati se v srež: sneg se sreži ♪
  9.      sréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: hoditi po srežnatem snegu ♪
  10.      sŕh  -a m (ȓ) neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: srh mu je šel po hrbtu, po telesu; ob pogledu na razbitine ga je spreletel srh / njegov pogled je vzbujal ljudem srh grozo, strah // knjiž., s prilastkom občutek, čustvo: ob njegovem imenu jih je prešinil spoštljiv srh; prijeten srh ♪
  11.      sŕhek  -hka -o prid. (ŕ) 1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži: srhki lasje; srhke dlačice / srhka skorja // porasel s togimi, ostrimi dlačicami: srhki listi; srhko steblo sončnice 2. ekspr. ki vzbuja srh: srhek pogled; srhek žvižg / srhek mraz zelo hud sŕhko prisl.: srhko me je spreletelo ♪
  12.      sŕhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) star. srhek: njegovi lasje so gosti in nekoliko srhli sŕhlo prisl.: srhlo šumeti; sam.: z roko potegniti na srhlo proti naravni legi dlak ♪
  13.      srhkodlákav  -a -o prid. (á) bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez ♪
  14.      srhkolístnica  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastline s cveti v socvetjih, porasle s srhkimi dlačicami, Boraginaceae ♪
  15.      srkálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za srkanje: srkalna slamica ♪
  16.      srnína  -e ž (ȋ) 1. srnje meso: pečena srnina; jelenina in srnina 2. usnje iz srnje kože: rokavice iz srnine; boks in srnina ♪
  17.      srobóten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od srobot: povezati s srobotnim steblom ♪
  18.      srpàt  -áta -o prid. (ȁ ā) pri starih Perzijcih, v zvezi srpati voz bojni voz, opremljen z ukrivljenimi rezili na kolesih, ojesu: vojska s pešci, konjeniki in srpatimi vozovi ♪
  19.      sršèn  in sršén in sŕšen -éna m (ȅ ẹ́; ẹ̑; ŕ ẹ́) velika, čebeli podobna žuželka z rjavo rdečimi progami po glavi in oprsju: sršeni brenčijo, pikajo; razdražiti sršene; čmrlji in sršeni; gleda kot sršen; hud kot sršen ∙ knjiž. Prešernovi sršeni epigrami, puščice; beži, kot bi ga sršeni podili hitro, prestrašeno ♪
  20.      sŕt  -a m (ȓ) zool. srt ž: slanikovi srti ♪
  21.      stabílen  -lna -o prid., stabílnejši (ȋ) 1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev // ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen / stabilen položaj telesa; stabilen smučar 2. publ. ustaljen, nespremenljiv: stabilne cene / gospodarski, politični položaj je stabilen / stabilno vreme 3. duševno trden, uravnovešen: je stabilen človek, zato se nanj lahko zanesemo / stabilen značaj 4. teh. ki je stalno na določenem mestu: stabilni pogonski stroji; stabilen žerjav; mobilen in stabilen ◊ ekon. stabilni trg trg, za katerega sta značilna usklajena ponudba in povpraševanje; stabilno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem sta ponudba in povpraševanje usklajena; fiz. stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; kem. stabilna spojina spojina, ki pri zunanjih vplivih ne spremeni sestave; meteor. stabilno ozračje ozračje, v katerem ni vzponskih tokov in se zrak lahko spušča stabílno prisl.: stabilno stati ♪
  22.      stabilizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da je kaj stabilno: stabilizirati čoln / stabilizirati satelit // publ. ustaliti, utrditi: stabilizirati cene; odnosi so se stabilizirali / gospodarski, politični položaj se stabilizira / vreme se bo stabiliziralo ustalilo ◊ elektr. stabilizirati zmanjšati spreminjanje določene veličine na določeno vrednost; stabilizirati napetost; kem. stabilizirati snov z dodajanjem druge snovi preprečiti, upočasniti razpad kake snovi stabilizíran -a -o: stabilizirane cene; stabilizirane politične razmere ♪
  23.      stádionski  tudi štádionski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stadion: stadionski objekti; stadionske naprave / stadionski semafor ♪
  24.      stahánovstvo  -a s (ȃ) v Sovjetski zvezi, po letu 1935 gibanje za večjo delovno storilnost: podpirati stahanovstvo ♪
  25.      stákati  -am nedov. (ȃ) s točenjem spravljati skupaj: stakati ostanke vina v vrč stákati se redko stekati se: vode s hriba se stakajo v potok ♪

   32.451 32.476 32.501 32.526 32.551 32.576 32.601 32.626 32.651 32.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA