Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (32.126-32.150)



  1.      sotéskast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben soteski: soteskaste ulice
  2.      sótiš  -a m (ọ̄) etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska; šotiš: plesati sotiš / zaigrati sotiš
  3.      sotóčje  -a s (ọ̑) kraj, kjer se stekata reki, potoka: Beograd leži ob sotočju Donave in Save / ekspr. sotočje ledenikov ∙ knjiž. sotočje v Panonski kotlini sovodenj
  4.      sotóčnica  -e ž (ọ̑) geogr. reka v razmerju do druge reke, s katero se združi: sotočnici Selška in Poljanska Sora se združita v Soro
  5.      sòtováriš  -a m (-) publ. tovariš: žrtvoval je življenje za sotovariše; bojni sotovariši
  6.      sòtrpljênje  -a s (-é) stanje človeka, ki sotrpi: sotrpljenje matere ob mučenju sina ∙ ekspr. narejeno, zlagano sotrpljenje sočutje
  7.      sòudeléžba  -e ž (-ẹ̑) udeležba skupaj s kom: na šolskih prireditvah je zaželena soudeležba staršev / aretirali so ga zaradi soudeležbe pri atentatu / soudeležba umetnosti v družbenem življenju ● zahtevati soudeležbo pri dobičku pravico do deleža
  8.      sòuporábnik  -a m (-) kdor je skupaj s kom uporabnik česa: biti pozoren do souporabnikov ceste
  9.      sòustanovíteljica  -e ž (-) ženska oblika od soustanovitelj: soustanoviteljica revije
  10.      sòutemeljítelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom utemeljitelj česa: bil je neodvisen soutemeljitelj eksperimentalne psihologije
  11.      sóvec  -vca m (ọ̄) bot. močvirska ali vodna rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Oenanthe: vodni sovec
  12.      sovísen  -sna -o prid.) knjiž. medsebojno odvisen: sovisni pojavi, procesi / sovisni jezovi med seboj povezani // notranje skladen, urejen: prikazovati jezik kot sovisen sistem
  13.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblastipubl. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
  14.      sóvkanje  -a s (ọ̑) glagolnik od sovkati: loviti ptice s sovkanjem
  15.      sòvozáč  -a m (-á) 1. kdor se skupaj z voznikom pelje na motorju: motorist in sovozač sta bila pri nesreči huje poškodovana 2. žarg., šport. kdor pomaga vozniku avtomobila ali motorja s prikolico pri vožnji; sovoznik: dirke se je udeležil kot sovozač
  16.      sovpádnost  -i ž (ā) publ. istočasnost, sočasnost: pretresljiva sovpadnost obeh dogodkov / časovna sovpadnost ● publ. sovpadnost poletne vročine s sušo povezanost
  17.      sovpásti  -pádem dov., stil. sovpàl sovpála (á ā) 1. pojaviti se istočasno: gospodarske težave so sovpadle s povečanjem mednarodne napetosti // publ. pojaviti se na istem mestu kot kaj drugega: državna meja na tem mestu sovpade z narodnostno 2. publ. postati enak: minimalno estetsko ugodje sovpade z minimalnim estetskim neugodjem / glasova sta sovpadla; besedi sta pomensko sovpadli
  18.      sòvplívanje  -a s (-í) glagolnik od sovplivati: sovplivanje delavcev na javno mnenje
  19.      sòvplívati  -am nedov. (-í) skupaj s kom vplivati: starši so si prizadevali sovplivati na otroka / dobro počutje sovpliva na storilnost delavca
  20.      sòvpréga  -e ž (-ẹ̑) dodatna vprega: vprega in sovprega ∙ šalj. pri tem ti bo pa že sovprega pomagala žena, soproga
  21.      sòvpréžen  -žna -o prid. (-ẹ̑) ki se vprega skupaj z drugim: sovprežni konj, vol ◊ grad. sovprežna konstrukcija konstrukcija iz debele jeklene pločevine in plasti betona, ki sta med seboj povezani
  22.      sóvra  -e ž (ọ̑) 1. etn. pustna šema z govejimi rogovi, oblečena v kožuh, znana v Kobaridu: na čelu pustnega sprevoda sta bili dve sovri z gonjačema 2. nar. krava s črno dlako okrog oči, uhljev in po hrbtu: sovra in breza
  23.      sovrág  -a m () zastar. sovražnik: on je moj sovrag / združiti se proti skupnemu sovragu / sovrag pleni po deželi
  24.      sovráštvo  -a s () 1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz / to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom // kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj 2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda
  25.      sovráž  prid. neskl. () zastar., navadno v povedni rabi, z dajalnikom sovražen: biti sosedu sovraž / biti sovraž lakomnosti

   32.001 32.026 32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA