Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (31.976-32.000)



  1.      snóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na snov: snovni svet; snovne spremembe / snovne lastnosti / raziskati snovne vire romana; snovna razporeditev govora ◊ fin. snovni denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; lingv. snovno ime snóvno prisl.: pisatelj snovno zajema iz kmečkega življenja; snovno preobsežen učni načrt; sam.: razlike med snovnim in duhovnim
  2.      snóvnost  -i ž (ọ̄) 1. lastnost, značilnost snovnega: snovnost teles 2. knjiž. resničnost, predmetnost: opisovati snovnost; preoblikovati snovnost v romanu
  3.      snóvnosten  -tna -o prid. (ọ̄) knjiž. nanašajoč se na snovnost: snovnostne lastnosti teles / snovnostni elementi v literarnem delu
  4.      snubáč  -a m (á) snubec: ni ji manjkalo snubačev; zavrnila je že več snubačev; bogat snubač ♦ etn. snubači so posedli okoli mize moški, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegovi spremljevalci
  5.      snubáčica  in snubačíca -e ž (á; í) v ruskem okolju ženitna posredovalka: bila je njegova snubačica
  6.      snubáčka  -e ž () v ruskem okolju ženitna posredovalka: snubačka je bila zelo vztrajna
  7.      snubáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na snubce: snubaška zgovornost ♦ etn. snubaške pesmi
  8.      snúbec  -bca m (ú) moški, ki zasnubi, snubi: zavrniti snubca; zaljubljeni snubec; imela je veliko snubcev ♦ etn. pogostiti snubce moškega, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegove spremljevalce
  9.      snubílec  -lca [lc in c] m () knjiž., redko snubec: prošnje mladega snubilca
  10.      snubítev  -tve ž () glagolnik od snubiti: zavrnila je njegovo snubitev // etn. obred, pri katerem se ženski slovesno predlaga poroka z določenim moškim: slovesna snubitev
  11.      snubíti  in snúbiti -im nedov. ( ú) 1. prizadevati si pridobiti žensko, da pristane na predlagano poroko: snubiti bogato dekle; snubilo jo je veliko fantov / snubil jo je za ženo / dov. snubil je dekle pri očetu zasnubilekspr. snubil jo je z očmi z zapeljivim gledanjem si je skušal pridobiti njeno ljubezensko naklonjenostetn. v nedeljo bodo prišli snubit bo prišel moški, da ženski slovesno predlaga poroko s seboj, in njegovi spremljevalci 2. ekspr. (s prigovarjanjem) pridobivati: snubiti turiste, volivce; podjetja so snubila strokovnjake za delo v tujini; snubili so ga za svoj klub snúbljen -a -o: večkrat snubljeno dekle
  12.      snubítven  -a -o prid. () nanašajoč se na snubitev: njegovi snubitveni načrti so propadli / snubitveni običaji / ruševčev snubitveni ples ples pred paritvijo
  13.      snúbljenje  -a s (ú) glagolnik od snubiti: njegovega snubljenja ni vzela resno / preprečiti snubljenje delavcev za delo v tujini
  14.      snúbljenka  -e ž (ú) ženska, ki jo kdo snubi: mlada snubljenka je odgovorila pritrdilno
  15.      snubòk  -óka m ( ọ́) nar. snubec: k mladi vdovi so prišli snuboki
  16.      snúditi  -im nedov. (ú) nar. koroško brskati, stikati: po gospodarskem poslopju so snudili za novim plenom / žarometi so snudili po sosednjem hribu
  17.      snútek  -tka m () tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete; osnova: nategniti snutek / snutek je iz debele volne, votek pa iz močne preje osnovne niti so
  18.      snúti  snújem nedov. (ú) star. snovati: snuti načrte za prihodnji dan; niti prijatelji ne vedo, kaj je takrat snul ♦ obrt. snuti delati prvo vrsto pri pletenju, kvačkanju; tekst. snuti in tkati snovati
  19.      snutkovína  -e ž (í) tekst. pletivo iz vzdolžnih, med seboj prepletenih niti: snutkovina in votkovina
  20.      sòávtorstvo  -a s (-ā) dejstvo, da je kdo soavtor: dokazati soavtorstvo; Kersnikovo soavtorstvo Rokovnjačev
  21.      sôbica  -e ž (ó) manjšalnica od soba: stanovati v podstrešni sobici / opremljena samska sobica
  22.      sobólji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na sobolje: sobolje krzno / sobolja kučma / knjiž., ekspr. imeti sobolje obrvi goste, temne
  23.      sobóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na soboto: to se je zgodilo nekega sobotnega popoldneva / sobotni izlet; sobotno pospravljanje / v mestu se je čutilo sobotno razpoloženje / sobotni dan ∙ ekspr. bil je že ves soboten dobro razpoložen, brezskrben, ker naslednji dan ne bo treba delatizal. sobotna priloga časopisa
  24.      sociabílnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost sociabilnega človeka: razvijati otrokovo sociabilnost ◊ bot. sociabilnost rastlin sposobnost rastlin za rast v rastlinski združbi
  25.      sociála  -e ž () publ. 1. socialna dejavnost: za kulturo in socialo je občina namenila petnajst milijonov // ustanova, organ za tako dejavnost: dejal je, da tovarne niso sociala / za osamljene stare ljudi skrbi sociala socialno skrbstvo 2. socialna pomoč: tudi štipendiranje je sociala; socialnega varstva ne smemo omejiti na golo socialo // socialno zavarovanje, socialna varnost: omejiti načelo sociale na primeren življenjski standard, na zaposlitev, bolezensko in starostno zavarovanje

   31.851 31.876 31.901 31.926 31.951 31.976 32.001 32.026 32.051 32.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA