Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (31.676-31.700)


  1.      skrótina  -e ž (ọ́) nar. tolminsko zelo razčlenjena skalna gmota: pot je držala mimo skrotine; skrotina na grebenu ♪
  2.      skrótje  -a s (ọ̄) alp. zelo razčlenjeno skalnato pobočje: ko so preplezali steno, so nadaljevali pot po skrotju do vrha; lahko prehodno skrotje ♪
  3.      skrotovíčenost  -i ž (ȋ) ekspr. značilnost skrotovičenega: skrotovičenost listja / skrotovičenost jezika ♪
  4.      skrotovíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. izmaličiti, pokvariti: revmatizem mu je skrotovičil roke / vsako besedo skrotoviči; celó ime so mu skrotovičili / taka miselnost skrotoviči človekovo notranjost skrotovíčiti se dobiti nenavadno, nepravilno obliko: listje se skrotoviči; prsti so se mu skrotovičili / pri močnem sunku so se tračnice skrotovičile zvile // krčevito se zviti: udarilo ga je, da se je skrotovičil; skrotovičiti se od bolečine ◊ tekst. nit se skrotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja dobi vozlom podobne tvorbe skrotovíčen -a -o: skrotovičen pomen besede; skrotovičen leži na tleh; nečitljiva, skrotovičena pisava ♪
  5.      skrótum  -a m (ọ̑) anat. modnik, mošnja: vnetje skrotuma ♪
  6.      skrovíšče  -a s (í) zastar. skrivališče: poiskati varno skrovišče; vhod v skrovišče ♪
  7.      skrožíti  in skróžiti -im dov. (ȋ ọ́) redko zaokrožiti: skrožiti konico / skrožiti ustnice v nasmeh ♪
  8.      skŕpati  -am dov. (r̄) 1. redko zakrpati: skrpati hlače 2. ekspr. sestaviti, narediti kaj, navadno s težavo: po ofenzivi so skušali skrpati divizijo; skrpati novo pogodbo; nahitro skrpati ● ekspr. zdravniki so ponesrečenca skrpali mu zašili rane; ekspr. hišo so si za silo skrpali popravili skŕpan -a -o: skrpana suknja; s težavo skrpano moštvo ♪
  9.      skrpucálo  -a s (á) slabš. kar je slabo, nekvalitetno: to ni naloga, ampak skrpucalo; takega skrpucala ne bodo objavili; ta pesem je pravo skrpucalo / gledališko, literarno skrpucalo ♪
  10.      skrpúcati  -am dov. (ū) slabš. slabo, nekvalitetno a) napisati: skrpucati članek; poročilo je nahitro skrpucal b) izdelati: obleko so ji skrpucali skrpúcan -a -o: v naglici skrpucan dopis; načrt je skrpucan po tujem vzoru ♪
  11.      skrtáčiti  -im tudi izkrtáčiti -im dov. (á ȃ) 1. očistiti, zgladiti s krtačo: skrtačiti čevlje, oblazinjeno pohištvo; skrtačiti si obleko / temeljito skrtačiti lase / skrtačiti konja 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: za to ga bo še pošteno skrtačil skrtáčen tudi izkrtáčen -a -o: skrtačen klobuk; konji s skrtačeno dlako; prim. izkrtačiti ♪
  12.      skrúmba  -e ž (ȗ) knjiž. skrunitev: skrumba spomenika / skrumba časti ♪
  13.      skrún  -a m (ȗ) zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje ♪
  14.      skrún  -a -o prid. (ȗ ū) star. 1. skrunilen: skruna kvanta; skruno ravnanje 2. ogaben, gnusen: skruni madeži; skruna gosenica / skrun umor ● star. skruna ljubezen krvoskrunska ♪
  15.      skrunílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor skruni: kaznovati skrunilce spomenika / ekspr. skrunilec njene časti ♪
  16.      skrunílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skrunjenje: skrunilno dejanje / skrunilno orodje ♪
  17.      skrunítelj  -a m (ȋ) skrunilec: skrunitelj grobov ♪
  18.      skrunítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od skruniti: skrunitev cerkve; skrunitev trupel padlih / skrunitev časti / skrunitev spomina na pokojnika ♪
  19.      skrúniti  -im nedov. (ú ȗ) 1. delati dejanja, s katerimi se izraža nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: skruniti grob, svetišče; skruniti spomenike padlim borcem 2. ekspr. povzročati, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: skruniti komu čast; s svojim ravnanjem so skrunili njegovo ime // povzročati, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: s takim govorjenjem so skrunili njegove spomine na starše ♪
  20.      skrúnjenje  -a s (ū) glagolnik od skruniti: skrunjenje pokopališča, spomenika; skrunjenje trupla / skrunjenje časti ♪
  21.      skrúnstvo  -a s (ȗ) knjiž. skrunilno dejanje: uboj in skrunstvo / skrunstvo trupla skrunjenje ♪
  22.      skrúpul  -a m (ū) nav. mn., knjiž. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja: imeti skrupule / moralni skrupuli / boj se ga, to je človek brez skrupulov brezobziren človek // pomislek sploh: to je odrsko delo, ki brez skrupulov prikazuje stvarnost ♪
  23.      skrupulánt  in skrupulànt -ánta m (ā á; ȁ á) knjiž. kdor je pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulant ♪
  24.      skrupulózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulozen / ekspr. pri kupčijah ni bil prav nič skrupulozen je bil brezobziren / skrupulozno ločevanje med dobrim in zlim // ekspr. pretirano skrben, natančen: skrupulozen izvajalec nalog / skrupulozna natančnost skrupulózno prisl.: skrupulozno si očitati ♪
  25.      skrupulóznost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost skrupuloznega človeka: trpeti zaradi skrupuloznosti ♪

   31.551 31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA