Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (31.351-31.375)



  1.      síla  prisl. (; drugi pomen ) star. 1. zelo, hudo: danes se mu je sila mudilo; materina smrt jo je sila pretresla; sila star, zabaven; vzorec ji je bil sila všeč / vse je bilo sila sila daleč 2. veliko, dosti: imel je sila denarja; zbralo se je sila ljudi
  2.      silabár  -ja m (á) lingv. urejen seznam znakov zlogovne pisave: prepisati silabar ♦ arheol. klinopisni silabar
  3.      silábičen  -čna -o prid. (á) lingv. zlogoven: silabična meja / silabična pisava ♦ lit. silabični metrični sistem verzni sistem, ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena, zlogovni metrični sistem
  4.      silabotóničen  -čna -o prid. (ọ́) lit. ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov: silabotonični verz
  5.      silák  -a m (á) ekspr. zelo močen človek: to je delo za silaka; fant je pravi silak
  6.      siláški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na silake: silaški človek / imeti silaško postavo; opraviti kaj s silaško vnemo
  7.      siláštvo  -a s () ekspr. lastnost, značilnost silaškega človeka: dokazovati svoje silaštvo; silaštvo in nasilništvo
  8.      siláža  -e ž () agr. konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu: silaža detelje, koruze // tako kisana krma: krmiti s silažo
  9.      silážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na silažo: silažni proces / silažna koruza; silažne rastline / silažni stolp; silažna jama
  10.      síleks  -a m () arheol. kos kremena, najden v arheološkem najdišču: sileksi in artefakti
  11.      silén  -a m (ẹ̑) v grški mitologiji spremljevalec boga Bakha, upodobljen kot debel, pijan, vesel starec s kozjimi nogami: ples satirov okrog silena
  12.      sílen  -lna -o prid., sílnejši () nav. ekspr. 1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen // ki z videzom, velikostjo kaže a) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje 2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok; silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen ● star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velika sílno prisl.: silno delati, kričati; silno je počilo; on je silno velik; bila je silno zaljubljena; sam.: strah pred nečim silnim
  13.      silen  nadležen gl. siven
  14.      sílf  -a m () knjiž. lepemu mlademu moškemu podobno bajeslovno bitje, ki živi v zraku: silfi in silfide; silf Oberon
  15.      sílfa  -e ž () knjiž. silfida
  16.      silfída  -e ž () knjiž. lepi mladi ženski podobno bajeslovno bitje, ki živi v zraku: silfide in silfi; lepa kot silfida
  17.      silhuéta  -e ž (ẹ̑) 1. temna, v obrisih vidna postava, stvar: silhueta dekleta pri oknu / temne silhuete dreves, gor; pren. njegovi junaki niso polnokrvno prikazani, so le silhuete // ekspr. značilen obris: mesto izgublja svojo nekdanjo silhueto 2. um. iz temnega enobarvnega papirja izrezana podoba na svetlem ozadju, ki prikazuje zlasti portret ali figuro v profilu: izrezovati silhuete / na steni visi nekaj silhuet ◊ šport. streljanje na silhueto streljanje s pištolo na tarčo v obliki poenostavljene človeške figure z desetimi ovalnimi krogi
  18.      silhuéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na silhueto: silhuetne značilnosti / orisati nastopajoče značaje le s silhuetnimi črtami
  19.      silícij  -a m (í) kem. zelo razširjen element, ki nastopa v obliki velikih, trdnih kristalov ali sivega prahu, Si: razširjenost silicija; silicij in kisik
  20.      silícijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na silicij: silicijeve spojine / silicijev dioksid; silicijev karbid; silicijeva kislina ♦ metal. silicijevo jeklo jeklo z dodatkom silicija
  21.      silikát  -a m () kem. sol silicijeve kisline: izkoriščanje silikatov / aluminijev, magnezijev, železov silikat ♦ min. kubični silikat ki se pojavlja v kristalih kubičnega sistema
  22.      silikáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na silikat: silikatne kamnine, rude / silikatno steklo steklo iz različnih silikatov
  23.      silikón  -a m (ọ̑) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki vsebuje silicij in ima dobre izolacijske lastnosti: impregnirati s silikoni
  24.      silikónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na silikon: silikonska prevleka / silikonski kavčuk; silikonske smole; silikonsko olje
  25.      silikóza  -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi nabiranja kremenovega prahu v pljučih: zdravljenje silikoze

   31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351 31.376 31.401 31.426 31.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA