Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (31.301-31.325)



  1.      sicèr  tudi sícer vez. (; ) I. 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer...; prekliči laž, sicer... če ne 2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli 4. z vejico, v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi II. v prislovni rabi 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več // izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe // poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar ● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli
  2.      sicilijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Sicilijance ali Sicilijo: sicilijanske pesmi ♦ šah. sicilijanska otvoritev otvoritev igre, pri kateri črni po določeni potezi belega premakne kmeta pred lovcem na daminem krilu; zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282
  3.      sičánje  -a s () glagolnik od sičati: sičanje pare
  4.      sičáti  -ím nedov. (á í) dajati ostre, nezveneče glasove: v peči sičijo mokra drva / brezoseb. v ušesih mu siči in buči / veter je sičal skozi razpoke sičèč -éča -e: sičeča para
  5.      síčnik  -a m () lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci
  6.      síčniški  -a -o () pridevnik od sičnik: sičniški soglasniki
  7.      sidêričen  -čna -o prid. (é) knjiž., redko zvezden, astralen: siderični svet ♦ astr. siderični mesec siderski mesec
  8.      siderít  -a m () min. rudnina železov karbonat: nahajališča siderita
  9.      sideróza  -e ž (ọ̑) med. nabiranje delcev železa, kositra v tkivu, zlasti pljučnem: ugotoviti siderozo / pljučna sideroza
  10.      sidêrski  -a -o prid. () knjiž., redko zvezden, astralen: siderska svetloba ♦ astr. siderski mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sidersko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde
  11.      sidól  -a m (ọ̑) poljud. sredstvo za čiščenje kovinskih predmetov: očistiti medenino, štedilnik s sidolom
  12.      sidríšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se plovilo (za)sidra: iskati primerno sidrišče za jadrnico ♦ navt. uradno določen prostor za sidranje ladij, ki čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče
  13.      sifilída  -e ž () knjiž. sifilis: imeti sifilido; zdravljenje sifilide
  14.      sifonófora  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora
  15.      sigmatízem  -zma m () nepravilno izgovarjanje glasov c, z, s, č, ž, š ali zamenjavanje teh glasov: zdraviti sigmatizem
  16.      signálnik  -a m () knjiž., redko 1. signalist: signalnik je z zastavicama sporočal ukaz 2. signalna naprava: pritisniti na ročico signalnika
  17.      signifikánt  -a m (ā) filoz. čutno zaznavna stran znaka; označujoče
  18.      signifikánten  -tna -o prid. () knjiž. pomemben, značilen: signifikantne lastnosti koga
  19.      signifikát  -a m () filoz. pomen, vsebina znaka; označeno
  20.      signíranje  -a s () glagolnik od signirati: signiranje slike / signiranje in katalogiziranje knjig
  21.      signírati  -am dov. in nedov. () 1. podpisati, označiti umetnino, izdelek: kipar je kip signiral // označiti, zaznamovati sploh: signirati blago pred odpošiljatvijo 2. biblio. opremiti knjigo s signaturo: signirati nove knjige signíran -a -o: signiran portret; knjiga je signirana
  22.      signór  -a tudi -ja tudi sinjór -ja tudi -a [sinjor] m (ọ̑) v italijanskem okolju gospod: pomagal ji je prijazen signor / kot pristavek k imenu signor Rossi
  23.      signóra  tudi sinjóra -e [sinjo-] ž (ọ̑) v italijanskem okolju gospa: pozdraviti signoro / kot pristavek k imenu signora Carla
  24.      signoríja  tudi sinjoríja -e [sinjo-] ž () zgod. zakonodajno, politično predstavniško telo v italijanskih mestnih državah: sklepi signorije / beneška signorija
  25.      sígov  -a -o prid. (í) ki je iz sige: sigove tvorbe

   31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351 31.376 31.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA