Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (31.276-31.300)



  1.      séženj  -žnja m (ẹ́) 1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: zid je visok poldrugi seženj; lopa je oddaljena od hiše nekaj sežnjev 2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: kupil je dva sežnja drv / meriti na sežnje
  2.      sežíg  -a [sǝž in sež] m () glagolnik od sežgati: sežig knjige, pisem / sežig mrliča
  3.      sfanatizírati  -am dov. () narediti koga fanatičnega: sfanatizirati množice sfanatizíran -a -o: sfanatiziran človek; politično sfanatiziran
  4.      sfêra  -e ž () 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer
  5.      sfínga  -e ž () mitol. bitje, ki ima levji trup in človeško glavo: kip sfinge pred egiptovskimi piramidami // v grški mitologiji tako bitje s krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki ne ugane: ukaniti sfingo
  6.      sfrčáti  -ím dov. (á í) 1. ekspr. frčeč zleteti: ptice so sfrčale izpod kozolca, z drevesa, na vejo / klobuki so sfrčali v zrak / dekle je sfrčalo iz sobe steklo; sanke so sfrčale po strmini hitro odpeljale / sfrčati s konja pasti 2. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če ne boš v redu delal, boš sfrčal (na cesto)
  7.      sfrizírati  -am dov. () strokovno urediti lase: v tem salonu jo vedno lepo sfrizirajo // ekspr. počesati (lase): svojo punčko je že sfrizirala; sfrizirala se je in naličila ● ekspr. članek bo treba še sfrizirati dokončno urediti, popraviti sfrizíran -a -o: sfrizirani lasje; modno sfrizirana ženska
  8.      sfŕkati  -am dov. ( ) ekspr. skodrati, naviti: sfrkati in počesati lase; lasje se sfrkajo / listje se je sfrkalo
  9.      sfŕkniti se  -em se dov.) ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše // zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile
  10.      sfrléti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. frleč zleteti: golob sfrli iz gnezda; sfrleti kvišku / listi so sfrleli po zraku / sfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla 2. pog. začeti kazati ljubezensko vznemirjenost, postati zaljubljen: dekle je sfrlelo
  11.      sfrotírati  -am dov. () zdrgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju: sfrotirati telo; sfrotirati se po kopanju
  12.      sfumáto  -a m () um. slikarska tehnika, pri kateri se z barvami dosegajo zabrisani obrisi, mehki prehodi: slikar pogosto uporablja sfumato; neskl. pril.: sfumato tehnika
  13.      sgraffíto  -a [-afi-] m () um. slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov: izkazal se je v sgraffitu // slika v tej tehniki: stene so pokrite s sgraffiti
  14.      shajalíšče  -a s (í) kraj, prostor za shajanje: čakati na shajališču; kraj je priljubljeno shajališče; shajališče društva, poslovnih ljudi, študentov
  15.      shájanje  -a s () glagolnik od shajati se: prepovedati shajanje; shajanje ljudi je bilo takrat nevarno; shajanje s prijatelji; prostor za shajanje
  16.      shájati  -am nedov. (ā) nar. vzhajati, naraščati: testo že shaja shájan -a -o: premalo shajan kruh; shajano testo
  17.      shakespearologíja  -e [šekspir-] ž () raziskovanje življenja in dela Shakespeara: to je pomemben prispevek k shakespearologiji
  18.      shematizíranje  -a s () glagolnik od shematizirati: očitali so mu shematiziranje; shematiziranje in posploševanje
  19.      shizofréničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na shizofrenijo: shizofrenični znaki / shizofrenični bolnik / shizofrenična razdvojenost
  20.      shóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na shod: shodno mesto / shodni govor
  21.      sholástika  -e ž (á) 1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike 2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika
  22.      shraníti  in shrániti -im dov. ( á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila
  23.      shrústati  -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): s slastjo je shrustala lešnike
  24.        m neskl., tudi sí síja () muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton h ali sedmo stopnjo v lestvici
  25.      Sibírija  -e ž (í) severovzhodni predel Azije: prostranost Sibirije; bil je mraz kot v Sibiriji

   31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351 31.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA